Juhuhu, komunizem je tu!
Ne vem, če ste videli ta Križaničev gospodarski program, objavljen v Delu. Naš Franci, nekdanji finančni minister, ki je popolnoma zabremzal sanacijo bank, povečal plače v javnem sektorju in minimalno plačo in na obeh straneh poganjal projekt TEŠ 6 ter tako državo (in energetski sektor) prignal na rob bankrota, se vrača v še večji formi. Na četrto potenco. Tokrat bi za izhod iz krize namesto blagega keynesianizma v okviru tržnega gospodarstva naredil dva velika koraka naprej, pardon nazaj, v komunizem. In se sploh ne hecam. Preberite.
Le nekaj kratkih “cvetk” iz njegovega programa “Nazaj v komunizem“:
- odprava projekta slabe banke; dokapitalizacija poslovnih bank in sprememba njihovega poslovnega modela bo zadostovala za odpravo dolžniške krize. Morebitne deleže podjetij, ki so jih poslovne banke pridobile prek zastavne pravice, lahko po potrebi odkupijo paradržavni skladi;
- opustitev ideje o državnem holdingu, […] predpostavka je učinkovito upravljanje, in ne prodaja podjetij; še najmanj pa prodaja strateških podjetij konkurentom;
- prekinitev prodaje premoženja dokler parlament ne odloči o strateških naložbah države, ki se jih ne prodaja; prenehanje izigravanja in izsiljevanja poslancev na temo prodaje strateških podjetij;
- velika davčna olajšava pri dohodnini in davku od dohodka pravnih oseb za nakup delnic ali obveznic v primarni izdaji pri sistemskih bankah in zavarovalnicah v pretežno slovenski državni lasti ter pri Republiki Sloveniji;
- uvedba garantne sheme za kredite poslovnih bank slovenskim podjetjem; ta dajo državi v zastavo kapital v ustrezni vrednosti oziroma, po potrebi, celoten kapital;
- postavitev pogoja spremembe poslovnega modela bank, kadar prejmejo državna sredstva za depozite in/ali za dokapitalizacijo; pogoj je povečanje obsega kreditov gospodarstvu na raven iz julija 2010 in popravljeno za količnik inflacije;
- odprava razlastitve investitorjev v slovenske banke in še zlasti razlastitve investitorjev v podrejene dolžniške instrumente teh bank;
- uvedba davčnih blagajn in omejitev gotovinskega poslovanja za gospodarske subjekte;
- vključitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno zdravstveno zavarovanje, tako da se dosedanja premija spremeni v javno dajatev po progresivnih stopnjah;
- preverba socialnih učinkov uvedbe davka na nepremično premoženje; morebitna reforma tega davka in kompenzacija izgubljenih javnofinančnih prilivov s povečanjem progresivnosti pri dohodnini;
- uvedba energetskih in infrastrukturnih državnih obveznic;
- investiranje paradržavnih skladov v revitalizacijo lesne industrije;
- investiranje Darsa v državno podjetje za gradnjo avtocest in železniških prog;
- investiranje paradržavnih skladov v delnice podjetij z veliko zaposlenimi […]; reorganizacija lastništva teh podjetij v kombinirano in dolgoročno stabilno lastnino zaposlenih, paradržavnih skladov ter malih delničarjev.
(Mimogrede, uredništvo Dela je bilo dovolj modro, da je pod Francijev program “Nazaj v komunizem” dalo standardni disclaimer “Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva“).
Če povzamem:
- Franci ne bi saniral bank, pač pa bi jim zapovedal, koliko kreditov morajo odobriti, torej bi se šel državni bančni dirigizem kot v času komunizma;
- ojačal bi oba paradržavna sklada, ki bi od bank odkupila prezadolžena podjetja in ki bi investirala v lesno industrijo in velika podjetja, s čimer bi Franci de facto uvedel nazaj državno lastnino v večino gospodarstva;
- prepovedal bi privatizacijo podjetij, spodbujal bi kombinacijo državne in družbene lastnine;
- povečal bi davčno progresijo pri dohodnini in celo pri zdravstvenem zavarovanju, s čimer bi prisilil tiste z nadpovprečno plačo, da financirajo vse javne storitve, torej bi de facto uvedel komunistično uravnilovko pri neto plačah;
- vse naložbe v energetiko in infrastrukturo bi investiral z državnim denarjem kot v času komunizma.
Hm, ta program “Nazaj v komunizem” ima samo dve veliki napaki. Prvič, bankrotiral je že leta 1980, ko ob izbruhu dolžniške krize rajnka Jugoslavija ni bila sposobna vrniti ogromnih pufov, ki jih je najela za financiranje komunističnega modela razvoja. Prav tako ni deloval že leta 2008, ko je Franci postal finančni minister in ko je slovenski javni dolg znašal samo 22% BDP, zadolževanje države pa je bilo zelo poceni. V vmesnem času je Francijev malce blažji program od zgornjega sproduciral za skoraj 50% BDP (več kot 17 milijard evrov) dodatnega javnega dolga.
In drugič, za financiranje tega projekta državnega komunizma bi država, po oceni čez palec, potrebovala najmanj okrog 20 milijard evrov. Franci ni povedal, kje bi danes dobil te silne milijarde za dokapitalizacijo bank, odkup lastniških deležev podjetij, investicije paradržavnih skladov v lesno industrijo in velika podjetja, za izdaje energetskih in infrastrukturnih obveznic itd. Kdo bi kupil slovenske obveznice in po kateri ceni ob objavi tega revolucionarnega komunističnega programa za izhod iz krize? Povedal tudi ni, kako bi ta povečan javni dolg odplačal (saj bi privatizacijo prepovedal).
Ehm, naj Francija blago opomnim, da Slovenija ni monetarno suverena, torej se ne more iti izdaj državnih obveznic, ki bi jih odkupovala Banka Slovenije, kajti nihče drug v Sloveniji ni v finančni kondiciji, da bi jih lahko kupoval. Ob še tako silnih davčnih olajšavah. Slovenija tudi ni ekonomsko suverena, saj mora slediti pravilom EU glede državne pomoči. Kako bo Franci prepričal Bruselj glede svojih načrtov z bankami, povečanim državnim lastništvom, prepovedjo privatizacije in povečanim državnim intervencionizmom?
Da o ostalih nesmislih (kot so, da banke in podjetja večinoma nimajo za burek, da so slednja tako prezadolžena, da nimajo niti za nakup tekočih obratnih sredstev in jim banke zaradi nelikvidnosti in/ali nesolventnosti ne morejo posoditi niti evra) ne govorim.
Kaj če Franci postane nov minister za gospodarstvo in novi glavni ekonomist te vlade, Marko Golob pa njegov pribočnik in če resnično začneta izvajati ta komunistični program?
V tem primeru bo treba na hitro spakirati kovčke (pri tem pa je treba paziti na to, kako se pravilno izseliti). Norci, nevarni norci so med nami.
In še vedno se najdejo podporniki teh nevarnih norcev, ki so za podporo svojih idolov pripravljeni celo spregledati najosnovnejše definicije, res sicer podane v angleškem jeziku – pozor na komentar uporabnika “Bob Rock”.
Všeč mi jeVšeč mi je
Najprej sem mislil, da je parodija. Ko sem ugotovil, da ni, sem se vprašal kako je postal minister.Plus predlagan model komunizma, ki ga zagovarja, je komunizem bogatih, kjer ljudstvo plačuje, izbranci pa so lastniki in mnenjski in siceršnji voditelji.
Všeč mi jeVšeč mi je
Jpd, če gre tvoj Franci jutri na “Mačkovo” in se preimenuje v Marilyn Monroe, še ne pomeni, da je Franci Marilyn Monroe. Naj te spomnim, da je Franci član/funkcionar Komunistične partije, ki je šla v svoji zgodovini nekajkrat na “Mačkovo”…Komunistična partija, Zveza komunistov, pa Združena lista, pa Socialdemokrati. Bolj kot Franci, ki je zvest svoji ideji, vrednotam, tovarišem…ne glede na to kaj si midva o tem misliva…me skrbi (vsaj) 30% slovenskega folka, ki verjame, da je Franci Marlyn Monroe…
Všeč mi jeVšeč mi je