Na 14. kolokviju o asfaltih in bitumnih je Matjaž Vrčko z ministrstva za infrastrukturo in prostor povedal, da za 640 milijonov evropskih evrov iz iztekajoče se finančne perspektive menda še obstaja možnost, da jih porabimo do konca leta 2015. V vsej EU je bilo v perspektivi 2007 – 2013 za prometni sektor za program TEN-T na voljo 7,8 milijarde evrov, za sedemletko 2014 – 2020 pa skoraj 24 milijard. Evropska komisija pravi, da je to njen prispevek za izhod iz krize.

Matjaž Vrčko upa, da bomo to razumeli tudi v Sloveniji. Na ministrstvu tako hitijo s pripravo okvirov za enoten nacionalni program razvoja prometne infrastrukture, ki ga doslej preprosto ni bilo.

…

Ob odsotnosti uradne nacionalne politike so resolucijo o razvoju slovenske logistike in o transportni infrastrukturi pripravili na ljubljanski ekonomski fakulteti. Soavtor profesor Jože Damijan je na okrogli mizi ugotavljal, da za pripravo celovitega programa doslej prave volje ni bilo, v njihovi resoluciji pa so zapisani najbolj nujni projekti, ki jih potrebuje gospodarstvo. Za ureditev luke, avtocest in železniških tirov naj bi potrebovali 7,4 milijarde evrov, nujno pa med 2,5 in tremi milijardami evrov, kar bi, linearno razdeljeno pomenilo dodatnih 411 milijonov na leto. Od kod: 18 odstotkov iz EU, 62 odstotkov iz državnega proračuna, petino pa naj bi prispeval zasebni sektor.

…

Infrastruktura bi lahko bil ključ za izhod iz krize – večji BDP, več delovnih mest, saj drugih sredstev nimamo. Ostali so to pogruntali in gradijo obvoznico mimo Slovenije. Če ne bi bilo Marije Terezije, mi ne bi imeli proge, ker se nihče od naših politikov ne bi spomnil, da bi jo gradil. Še danes bi marsikdo rekel, da prog ne potrebujemo, saj se izplačajo šele čez sto let. Ne pomislijo pa, da to generira ostale gospodarske dejavnosti. Mi brez prog ne bi imeli ne železarstva ne tekstilne industrije, opozarja Jože Damijan. Če bomo imeli progo, bomo imeli tudi delovna mesta prihodnosti.

Vir: Aleš Stergar, Delo