Nima samo Slovenija neuravnovešenih in neodgovornih politikov. Tudi v ZDA jih je kar nekaj. Nekaj, ki pa so zelo glasni in radikalizirajo politično sceno. Denimo v kongresu, ki ga z 233 poslanci proti 200 obvladujejo republikanci, je zgolj 30 resnično radikalnih republikancev, približno toliko jih je srednje radikalnih, tri četrtine pa je zmernih. Toda teh 30 republikancev je tistih, ki dominirajo politiko in ki so poskušali izsiliti Obamo, da v zameno za umik ali za preložitev za eno leto začetka uvedbe zdravstvene reforme (imenovane Obamacare) potrdijo proračun za naslednje leto. No, po treh letih stalnega nategovanja so republikanski skrajneži dosegli, da zakon o proračunu včeraj do polnoči ni bil sprejet, zaradi česar je zaradi pomanjkanja sredstev ameriška administracija morala zapreti vrata. Zgodil se je “shutdown“. Toda ne glede na shutdown je Obamina administracija danes uveljavila zdravstveno reformo, ki uvaja bolj dosegljivo zdravstveno zavarovanje tudi za revnejše.

Shutdown ameriške vlade bo povzročil, da bo administracija opravljala zgolj tekoče posle. 800 tisoč od 1.8 milijona zaposlenih v javni upravi bo od danes na prisilnem (neplačanem) dopustu, 1 milijon zaposlenih pa bo sicer moralo opravljati nujne javne storitve, vendar pa v času shutdowna ne bodo dobivali plače. Z današnjim dnem “življenjsko nebistvene” institucije – od NASE do nacionalnih parkov – zapirajo vrata.

Strošek shutdowna ameriške vlade naj bi znašal 300 mio dolarjev dnevno. Četrtletna rast naj bi po oceni IHS znižala četrtletno rast ameriškega BDP za okrog 0.2 odstotne točke na teden. Tri tedne trajajoč shutdown pa bi lahko stal med 0.9 in 1.4 odstotne točke rasti ameriškega BDP v zadnjem četrtletju 2013 oziroma 0.2 odstotne točke rasti ameriškega BDP na letni ravni. Drugače rečeno, po oceni analitikov bi letna gospodarska rast zaradi 3-4 tedne trajajočega “zaprtja vlade” lahko znižala letno rast BDP z 2.5% na 2.3%.

Zadnji shutdown se je zgodil leta 1996, takrat so ga republikanci uprizorili Billu Clintonu. Shutdown iz časa Clintonove vlade leta 1996, ki je trajal 21 dni, je povzročil za 1.4 milijarde dolarjev ekonomske škode (2.1 milijarde dolarjev po sedanjih cenah).

Vendar je bilo to izsiljevanje Obame glede umika ali odložitve zdravstvene reforme le prvi strateški cilj republikanskih skrajnežev. Toda že kmalu sledi naslednji cilj – glasovanje glede dviga meje javne zadolžitve sredi oktobra, kar bi efektivno pripeljalo ZDA na rob bankrota. Spodnja slika iz Economista nazorno kaže politično bitko republikancev proti Obamovi administraciji v zadnjih štirih letih s stalnimi izsiljevanji glede dvigovanja meje zadolžitve. Ob tem pa se je javni dolg glede na BDP v zadnjih dveh letih stalno zniževal.

Vir: The Economist

Tukaj pa je dober opis, kako bi lahko prekoračitev meje zadolžitve pripeljala do tehničnega bankrota države, finančne krize in kreditnega krča:

The team at RBC Capital Markets has put together a terrifying play-by-play for the Alphaville blog of The Financial Times. It shows how a debt-ceiling breach would translate quickly into a credit crunch and financial crisis with some disconcerting similarities to 2008. Get ready for some scary reading:

Let us be perfectly clear: crossing the debt ceiling would be catastrophic. The Treasury’s systems do not clearly mark what scheduled payments are for what reasons, so it is impractical to try to prioritize payments. And clearing systems like Fedwire do not allow defaulted securities to flow, so the system would seize. In order for the clearing systems to work, the Treasury would need to notify the market of a default almost a day before the default happened (to give everyone time to modify payments), and that is not going to happen because the Treasury will not want to declare default while Congress still has time to pass a bill. Also the Fed does not take defaulted securities as collateral at the discount window, even if those securities are still trading at par.

Vir: Annie Lowrey, Economix