Kako je umrl Blackberry

Zame je smrt Blackberryja približno tako osebna zadeva, kot je bila za Krugmana smrt njegovega mačka. Še vedno sem prepričan, da je to za moje potrebe najboljši telefon, kar jih je na trgu. Niti malo me ne moti, da je BB tehnološko zaostajal za ostalimi novimi ponudniki, ki so gradili na uporabniški izkušnji in se osredotočili na pametne telefone z zaslonom na dotik in z milijoni aplikacij za mularijo. Tisto so igrače, ki pač zanimajo mularijo, za resno uporabo pa niso primerne, da o varnosti komunikacije ne govorimo.

BB (takrat še pod imenom RIM) je začel umirati v začetku leta 2010 (glej sliko spodaj), ko je Google na trg poslal operacijski sistem Android, ki je postal glavna platforma za mobilne aplikacije za mularijo. Ostali ponudniki (Sony, Samsung, HTC) so se odločili za Androida in s paleto novih aparatov z zaslonom na dotik začeli hitro osvajati mlade potrošnike. Kot pravi Timothy B. Lee, je BB začel umirati v trenutku, ko so zaposleni začeli sami kupovati svoje telefone. Namreč, BB je bil tipični ponudnik “korporativnih aparatov” – mobilnih aparatov za podjetja, pri čemer so podjetja zaradi poenotenja IT sistemov svojim zaposlenim kupovala aparate in plačevala njihove račune. Pri tem je bilo načeloma vseeno, če je bil BB malce okoren. Toda s prodorom iPhona ter tremi ponudniki, ki so gradili na Androidu, je v ospredje stopila potrošniška izkušnja in množica mobilnih aplikacij. BB je izgubil tekmo v trenutku, ko zaposleni niso hoteli več – sicer zelo uporabnega, vendar okornega – BB, pač pa so si zaželeli “potrošniški aparat”. BB je padel v trenutku, ko so zaposleni začeli sami plačevati svoje račune za telefon. Takrat so popustili tudi sistemski skrbniki v podjetjih.

blackberry1

Vir: Andrea Peterson, Washington Post

Zadnji žebelj v krsto kot ponudnik “korporativnih aparatov” si je BB zabil letos konec januarja z lansiranjem sicer zelo dobrih in zelo pametnih novih modelov BB z zaslonom na dotik (Z10 in Q10) ter operacijskega sistema BB 10. S to potezo – s prehodom na hitri operacijski sistem – je BB hkrati izničil tudi svojo največjo prednost pred tekmeci. Moral je namreč opustiti komprimiranje (stiskanje) podatkov v prenosu. BB je bil idealen aparat za tiste, ki so veliko potovali v tujino in želeli imeti stalen dostop do elektronske pošte. BB-jev sistem komprimiranja podatkov (do 97%) jim je omogočil zelo nizke stroške gostovanja v tujih omrežjih. Medtem ko so uporabniki z ostalimi telefoni iskali prosta Wi-Fi omrežja, da se izognejo visokim stroškom roaminga, pa je bilo uporabnikom BB-jev to povsem vseeno. Z lansiranjem Z10 in Q10 je BB postal samo še eden ponudnik pametnih telefonov z zaslonom na dotik – vendar pa tri leta prepozno in z zelo malo aplikacijami. Njegova specifična prednost je izginila.

No, kar se mene tiče, ostajam zvest BB-ju. Ker sem veliko v tujini in želim imeti stalen dostop do elektronske pošte in ker je za pisanje elektronske pošte fizična tipkovnica pač še vedno daleč najbolj primerna. Problem “zmanjšanega stiskanja podatkov” pri novem BB sem rešil tako, da imam dve sim kartici, pri čemer nov BB Q10 uporabljam v Sloveniji, stari BB Bold pa v tujini. Zaenkrat je glede na moje potrebe to optimalna rešitev. Ko pa bo stopila v veljavo nova regulativa v EU (Evropska komisarka za informacijsko družbo Viviane Reding je pripravila predlog, da se od julija 2014 ne bodo več plačevali stroški gostovanja v tujini za govorne klice, dve leti kasneje pa odpadejo stroški roaminga za vse storitve), pa bo seveda tudi varianta dveh aparatov odpadla.

No, takrat bo tudi moj obstoječi BB že zdavnaj odslužil, sam BB pa ne bo več proizvajal aparatov, pač pa – morda – samo še storitve. Ta vikend je BB odprl svojo aplikacijo BB Messenger (BBM), ki omogoča zastonj komunikacijo prek BB-jevih serverjev, za Applov iOs in Googlov Android. Vendar se ni začelo najbolje, zaradi napake pri aplikaciji za Android je le-to moral včeraj že začasno umakniti. To so verjetno zadnji izdihljaji BB – prejšnji teden so namreč pri BB napovedali odpust 4,500 zaposlenih in odpis zalog neprodanih aparatov v vrednosti 960 mio $. Kupca pa tudi ni na vidiku.

Škoda, šmrc.

Update 1

Would Anyone Buy BlackBerry for Just $2 Billion?

Update 2

No, še zadnje poglavje v seriji:

BlackBerry Strikes Deal to Sell to Fairfax for $4.7 Billion