Mesarsko klanje v polnem teku, Slovenija pa tone

Vlada na smrtni postelji, tik pred zadnjim izdihljajem, je po razpadu koalicije sprostila zavore in z mesarico krenila po državnih institucijah in inštitucijah, ki upravljajo z državno lastnino. Kot da bo še zelo dolgo vladala in delila kruh svojim bolj zaslužnim kadrom in manj znanim “spodnjedupleškim” strankarskim aparatčikom. Medtem pa država tone vse globlje in vse bolj zaostaja za nekdanjimi tekmicami iz Vzhodne Evrope.

Kot kaže spodnja slika OECD, Slovenija še naprej prosto pada. Brez lanskega računovodskega trika SURS bi letos že tretje leto zapored zabeležila negativno rast. Poljska in Slovaška sta v teh letih vztrajno rasli, Češka pa je le lani dosegla negativno rast. Se je pa situacija v celotnem evro območju lani močno poslabšala, kar vpliva tudi na povpraševanje v novih članicah EU. Toda medtem ko rahla recesija v evro območju rast na Poljskem in Slovaški zniža na okrog 2%, to pri nas povzroči upad BDP za 2-3%.

OECD-growth

.

Medtem še čakamo na podatek o gospodarski rasti za zadnje četrtletje 2012. Vendar pa je glede na na več kot 3% upad BDP v drugem in tretjem četrtletju ter še močnejši upad v zadnjem četrtletju lani mogoče pričakovati, da bo lanski pad BDP znašal okrog 3%. Kar je več od napovedanega upada za 2.4%, ki ga upošteva tudi OECD. Za letošnje leto (2013) sem lani jeseni sicer napovedoval 2% upad BDP, vendar pa bo glede na sedanjo politično krizo in posledično povečanje negotovosti med prebivalstvom ter zmanjšanje javne porabe upad domačega povpraševanja še večji.

Problem pri zgornjem prikazu je, da pokaže samo sprotne letne spremembe, ne pokaže pa kumulativnih dolgoročnih učinkov. Če si zgornje podatke preračunate na isto osnovo, denimo na leto 2008 in nato spremljate kumulativno dinamiko BDP po državah, pridete do – za Slovenijo – zelo neprijetne slike. Medtem ko bosta Češka in povprečje EU konec letošnjega četa na približno istem kot pred začetkom krize, pa bo Slovaška pridobila za 7%, Poljska pa kar za 15% glede na predkrizno leto. Nasprotno pa bo Slovenija kar za 11% nižje od prekrizne ravni.

Slika: Kumulativna dinamika BDP (2008=100)

OECD-growth2

.

To pomeni dvoje. Prvič, da je slovenski standard v primerjavi z ostalimi državami močno upadel, medtem ko so ga ostali v EU (razen držav PIGSS) uspeli obdržati vsaj na isti ravni ali ga povečati. In drugič, Poljska je v vsega petih letih nadoknadila za 26% razlike v razvitosti glede na Slovenijo, Slovaška za 15%, Češka pa za dobrih 11%. Če bo Slovenija nadaljevala v tem negativnem tempu, nas bo Češka v naslednjih dveh letih glede razvitosti prehitela, nato pa še ostale države.