Dani Rodrik (Harvard) je pred kratkim na blogu naredil drobno vajo v slogu, da bi pokazal, če so Američani na boljšem kot denimo Nizozemci. Vzel je podatke Svetovne banke (WYD – World Income Distribution, projekt, za katerega pridno skrbi Branko Milanovic) o distribuciji dohodkov Američanov in Nizozemcev po ventilih (20 dohodkovnih razredov, širokih po 5% prebivalstva). Dobil je takšno sliko:

Slika kaže zanimivo distribucijo dohodkov v obeh državah. Revnejši sloji v ZDA so (vse do šestega ventila) na slabšem kot na Nizozemskem. Tisti z najnižjimi dohodki (spodnjih 5%) v ZDA imajo skoraj za polovico nižje dohodke kot najrevnejši na Nizozemskem. Z naraščanjem dohodka pa se razlike prevesijo v korist ZDA, tisti s srednjimi dohodki imajo boljše dohodke v ZDA, za tiste z najvišjimi dohodki pa se razlika še bolj poveča. Sporočilo te slike je očitno: ni prijetno biti reven v ZDA.

Kaj pa Slovenija? Kaj se dogaja z neenakostjo pri nas? Se je povečala ali zmanjšala? Kakšna je glede na druge države? Poglejmo najprej časovno dinamiko porazdelitve dohodkov. Zaradi medčasovne primerjave sem podatke Svetovne banke preračunal na decile ter uporabil korekcijski faktor za leto 1993, tako da lahko primerjam porazdelitev dohodkov v štirih obdobjih, za katera so dostopni podatki: 1993, 1998, 2002 in 2005. Slika kaže zanimivo situacijo: kaže namreč na kompresijo dohodkov po letu 1993. Ali drugače povedano, dohodki v najnižjih decilih (najbolj v prvih treh) so se po letu 1993 povečali relativno glede na ostale skupine prebivalstva, kar nakazuje na zmanjšanje dohodkovne neenakosti. Na drugem koncu distribucije pa so se dohodki v najvišjih dveh decilih relativno povečali. Preprosto povedano: “revnejši” sloji naj bi se bolj približali povprečju, medtem ko so najbolj “bogati” še malce povečali svojo prednost pred ostalimi.

Zgornja dinamika distribucij kaže dokaj presenetljivo, pravzaprav kontra-intuitivno sliko, saj  bi pričakovali, da se bo v času tranzicije neenakost v Sloveniji povečala. Toda na drugi strani dinamika minimalne plače nakazuje na možnost, da naj bi se dohodki v najnižjih dohodkovnih skupinah vseeno relativno povečali. Podatki iz Poročila o razvoju (2012) denimo kažejo, da se je v zadnjem desetletju (med 2000 in 2011) minimalna plača relativno glede na povprečno plačo povečala kar za 7 odstotnih točk (iz 40.3% na 47.1%). To pa vsekakor nakazuje na povečano kompresijo plač.

Vir: Poročilo o razvoju (2012)

Poglejmo še primerjavo s sosednjo Avstrijo s pomočjo istega vira podatkov. Spodnja slika kaže zanimivo značilnost: Avstrijci so seveda glede na absolutno višino dohodka bistveno na boljšem kot Slovenci, vendar pa so te razlike očitne predvsem v širokem pasu srednjega sloja (med 5 in 18 ventilom), kjer je razlika v dohodkih največja. Na obeh koncih distribucije pa se razlike zmanjšajo. Z drugimi besedami, “revni” v Sloveniji so relativno manj revni glede na povprečje v Sloveniji kot v Avstriji, “bogati” v Sloveniji pa relativno manj bogati kot avstrijski “bogataši”. To bi lahko pomenilo, da pri nas socialna politika dobro zmanjšuje dohodkovne razlike pri tistih z najnižjimi dohodki, medtem ko davčna politika preprečuje “preveliko” povečanje dohodkovnih razlik pri skupini z najvišjimi dohodki (zgornji decil). Tudi to nakazuje na kompresijo dohodkov pri nas in na tendenco proti uravnilovki.

Seveda ne dam roke v ogenj za te podatke, ki jih standardizirano zbira Svetovna banka (* glej opozorilo spodaj). Zato sem želel stvari preveriti z domačimi podatki, vendar pa niti SURS niti Eurostat ne objavljata podatkov o porazdelitvi dohodkov po decilih ali ventilih (pač pa le za kvartile ter sintetične kazalce).

Zgornje podatke sem soočil s standardnim pokazateljem neenakosti – z Ginijevim koeficientom. Gini koeficient je definiran med 0 in 1 (ali 100, če ga izrazimo v %), pri čemer 0 predstavlja popolno enakost (vsi imajo popolnoma enake dohodke – absolutna uravnilovka), 100 pa predstavlja popolno neenakost (ves dohodek je v rokah ene osebe). Po podatkih iz projekta Svetovne banke (All The Ginis) naj bi se neenakost v Sloveniji po letu 1991 nekoliko povečala, in sicer iz 22 na 30 Ginijevih točk, nato pa se po letu 2003 spet zmanjšala na 23. V istem času se je neenakost v Avstriji dramatično zmanjšala – iz 47 na na 28 Ginijevih točk.

Seveda pa gre lahko pri teh kazalcih zgolj  za razlike v merjenju in/ali posledice v spremembah metodologije. Vsaka institucijas uporablja svoje metode in načine zajemanja podatkov (glej podrobnosti v Milanovic (2012)), zato je primerjava lahko problematična. Denimo po podatkih Eurostata, ki pa so za Slovenijo na voljo šele od leta 2000 naprej, so Ginijevi koeficienti za Slovenijo v istem časovnem obdobju nižji od tistih, ki jih izračunava Svetovna banka. Po izračunih Eurostata se dejansko neenakost v Sloveniji po letu 2000 ni bistveno povečala (za manj kot 2 Ginijevi točki – iz 22 na 23.8). Podobno konstantna je ostala v starih članicah EU, medtem ko je v dvanajstih novih članicah EU dramatično upadla (iz 37.4 na 30.5 Ginijevih točk).

Te zgornje primerjave jemljite z rezervo, kajti metodologije tukaj so precej različne in že drobna sprememba metodologije lahko postavi podatke na glavo. Kar seveda pomeni, da tukaj težko kaj pametnega sklenemo glede tega ali se je neenakost v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih povečala ali zmanjšala. Odvisno, kateremu viru podatkov bolj verjamete in kateri kazalec uporabite.

___________

* Opozorilo:

Podatki so preračunani v mednarodno primerljive dolarje po PPP. Pri tem pa je treba biti pazljiv, kajti raven podatkov o dohodkih je ključno odvisna od metodologije primerjanja cen med državami. Svetovna banka je denimo leta 2008 objavila podatke (za leto 2005) iz projekta o mednarodni primerjavi cen (ICP), zaradi katerih so morali spremeniti stališča o dinamiki revščine, MDS pa tudi ocene glede globalne rasti BDP. Pokazalo se je namreč, da so v preteklosti podcenjevali raven cen na Kitajskem in v Indiji, zaradi česar je seveda absolutna raven revščine v teh dveh državah višja, realna globalna rast pa nižja. Vendar več o tem enkrat naslednjič.