Pomurje je regija, ki se kronično že desetletja ubada s problemom brezposelnosti ter bega »rok« in »možganov«. Stopnja brezposelnosti v Pomurju se v zadnjih desetletjih vedno giblje na ravni med 15 in 20%. Tudi v najboljših časih, ob koncu konjunkturnega cikla sredi leta 2008, je bila stopnja brezposelnosti v Pomurju dvakrat višja kot na ravni celotne Slovenije. *

Ko je udaril glavni val sedanje krize in ko je leta 2009 šla v stečaj Mura, je brez dela ostalo 2,600 ljudi. Do konca leta 2009 pa je Pomurje skupaj izgubilo že kar 5,200 delovnih mest glede na oktober 2008, stopnja brezposelnosti pa je narasla na dobrih 21%. Takrat je tedanja, Pahorjeva, vlada pripravila Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji, ki naj bi prek petih instrumentov spodbujanja konkurenčnosti v obdobju 2010–2015 v vrednosti skupaj 33 mio evrov spodbudila nove naložbe ter nova delovna mesta v regiji. Dodatno k temu pa naj bi vlada še s 170 mio evrov sredstev podprla projekte vlaganj v infrastrukturo za oskrbo regije s pitno vodo, vzpostavitev regionalnega gospodarskega središča, medpodjetniškega izobraževalnega centra ter za prestrukturiranje in povečanje konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva in živilskopredelovalne industrije.

Najbolj učinkovite med navedenimi ukrepi naj bi bile spodbude za zaposlovanje (zmanjšanje davčne osnove za 70% stroškov novo zaposlenega delavca ter povrnitev plačanih prispevkov zanj za dve leti) in davčne olajšave za vlaganje (zmanjšanje davčne osnove v višini 70% naložbe). Na drugi strani naj bi podoben učinek doseglo tudi sofinanciranje velikih naložb, kjer so tri podjetja skupaj dobila za 26.5 mio evrov sredstev iz strukturnih skladov EU.

Do konca leta 2011 so bili učinki zakona o Pomurju še pičli. Kot sledi iz letnih poročil o izvajanju ukrepov zakona naj bi zaradi delovanja zakona v letih 2010 in 2011 nastalo 790 novih delovnih mest. Vendar pa naj bi predvsem veliki projekti, sofinancirani iz EU sredstev, če bodo uspešni, na daljši rok zagotovili več novih delovnih mest.

Če te podatke soočimo s podatki o gibanjih na trgu dela v Pomurski regiji, ki jih ponuja SURS, se pokaže nekoliko nenavadna slika. Med januarjem 2010 (ko je začel delovati zakon o Pomurju) in avgustom letos se je število zaposlenih v Pomurju povečalo za 447, število samozaposlenih pa za 157. Toda v istem obdobju se je število brezposelnih zmanjšalo kar za 3,215, stopnja brezposelnosti pa je upadla na 16.2%.

Trg dela v Pomurski regiji

Vir: SURS

Kam so »pobegnili« vsi ti brezposelni? Pogled na ostale statistične podatke pokaže del, ne pa nujno celotne slike. Prebivalci Pomurja so problem brezposelnosti tradicionalno »reševali« z migracijo v druge regije, z begom v predčasno upokojevanje, v samozaposlitev v obliki statusa kmeta ali z dnevnim delom čez mejo v Avstriji. Podatki SURS tako kažejo, da se je v letih 2008-2010 iz Pomurske v ostale slovenske regije za stalno izselilo tisoč ljudi, dobrih 300 pa je šlo za stalno v tujino.

Še večji pa je učinek predčasnega upokojevanja. Po izgubi službe pred tremi leti in po izteku nadomestil za brezposelnost se je okrog tisoč ljudi prijavilo v status samozaposlenih kmetov, januarja letos pa je glede na december lanskega leta »izginilo« kar 1,600 ljudi s statusom kmeta. Hkrati pa se je v obdobju med decembrom lani in avgustom letos število brezposelnih drastično znižalo za 1,500, medtem ko se je število zaposlenih povečalo le za 332. Na žalost ni na voljo mesečnih podatkov ZPIZ na ravni regij, toda zdi se, da so ti »izginuli« kmetje in brezposelni (skupaj 3,100) pobegnili v status upokojencev ali v neaktivnost.

Nekaj izmed njih je poiskalo službo čez mejo. Tradicionalno je čez mejo v Avstriji zaposleno med 10 in 12 tisoč Slovencev, večinoma Pomurcev. Če ne bi dobili zaposlitve čez mejo, bi bili najbrž brezposelni, kar bi več kot podvojilo število brezposelnih v Pomurju.

In prav glede teh »čezmejno zaposlenih« Slovencev se trenutno, že tretjič v zadnjih šestih letih, odvija zanimiva davčna bitka na ministrstvu za finance. Po davčni reformi leta 2005, ki je uvedla obdavčitev na podlagi koncepta svetovnega dohodka, so namreč Slovenci zaposleni čez mejo v davčno čudnem položaju. Ker so splošne davčne olajšave v Avstriji in Italiji višje kot v Sloveniji, padejo Slovenci, ki v teh dveh državah običajno zaslužijo med 800 in 1,200 evrov neto in s tem tam plačujejo nižjo dohodnino, v Sloveniji v prvi davčni razred s 16% dohodnino. Drugače rečeno, zaposleni čez mejo morajo ob koncu leta doplačati razliko v dohodnini, kar ob omenjeni neto plači znese okrog 2,000 evrov ali dobri dve neto plači.

Tak davčni položaj je seveda za zaposlene čez mejo nevzdržen. Sploh pa, ker so čez mejo v depriviligiranem položaju glede dostopa do storitev socialne države. Zaradi tega je za zaposlene Slovence v Avstriji do leta 2005 (za tiste v Italiji pa do leta 2011) veljal režim, da so bili obdavčeni le v državi, kjer so delali. Po burnih pogajanjih je leta 2007 tedanji finančni minister Bajuk popustil argumentom in zaposleni v Avstriji so bili oproščeni doplačila dohodnine. Pod Križaničem se je zadeva ponovila in se nato končala v obliki dopolnila zakona o dohodnini z dodatno olajšavo za te zaposlene v višini 7,000 evrov.

Ministrstvo za finance (MF) to davčno olajšavo z naslednjim letom ukinja, saj si iz tega naslova obeta dodatna dva milijona evrov letno. Ta odločitev se zdi nenavadna. Po eni strani država v Pomurje– brez velikega učinka – vlaga desetine in celo stotine milijonov evrov, da bi zmanjšala brezposelnost, po drugi strani pa z nepremišljenimi ukrepi, ki imajo bagatelni učinek na proračun, ustvarja potencialno nove probleme, ki so bili že rešeni. Ljudje, ki bi bili brezposelni in tako bremenili slovenski proračun, so si našli zaposlitev v Avstriji. Avstrija tako rešuje socialni problem slovenskih obmejnih občin in zmanjšuje pritisk na slovenski proračun (manj nadomestil za brezposelne, manj socialnih transferjev itd.). Zakaj bi danes te ljudi kaznovali, ker niso breme proračuna?

Preden se vlada loti takih ukrepov, bi si morala narediti preprosto cost – benefit analizo. V konkretnem primeru se zdi rezultat analize zelo jasen. Le številke je treba pogledati, če že socialne empatije manjka.

______

Krajša verzija članka je originalno objavljena v Financah.