V zapisu ob dosežku Felixa Baumgartnerja, kjer sem napisal, da sem zaradi tega še bolj ponosen na Boscarola, se mi je zgodil neljub pripetljaj. Pozabil sem namreč omeniti, da sem ob “treh kraljih” (Boscarolu, Akrapoviču in bratih Jakopin) izjemno ponosen tudi na dosežke mojega prijatelja Andreja Mertlja, ki je s podjetjem Datalab naredil veliko zgodbo v celotni regiji.
Datalabu je z razvojem in trženjem poslovne programske opreme za majhna in srednja podjetja Pantheon uspel veliki met. Leta 2008 je Datalab postalo prvo tehnološko podjetje, ki kotira na slovenski borzi, leta 2010 je pridobilo že 20,000-ega klienta. Datalab je danes multinacionalka s podružnicami v celotni regiji jugovzhdne Evrope. Ta teden so odprli svojo podružnico tudi v Albaniji. Če bo nadaljeval v tem tempu, bo Datalab moral začeti razmišljati tudi o “napadu” na segment velikih podjetij, kjer kraljuje SAP. Čeprav bi sam raje videl, da ostane konzervativen glede ekskpanzije, da se mu ne zgodi usoda nekoč velikega Hermes Softlaba.
Evo, Andrej, to je bilo z “najglobljim oproščanjem in iskrenim obžalovanjem brez kančka sarkazma“. Resnično, le kako sem lahko spregledal Mertlja?! No dobro, ti bom pustil v četrtek, da zmagaš na bowlingu.
DAMIJAN blog 
Jože darling,
hvala!
ampak v bistvu sem hotel tebe (in sedaj tudi druge tole beroče in pisoče) sprovocirati, da najdeš za primerjave druge domače potenciale. Slovenija je kljub vsemu polna vztrajnosti, talenta in predanosti. In podjetij, ki bi jim tvoja (in druga omemba) lahko dvignila prepoznavnost ali ponesla tudi njihovo sporočilo v svet.
Omenjeni sveti trije kralji so na piedestalu sveta. S svojim 20+ letnim delom so dosegli tisto, kar so 20 let poslušali da se ne da. In ko ti da kudos cel svet prepogosto omenjanje razvodeni.
Hej, dajmo omejiti slovenceljne v sebi, poglejmo kaj je še dobrega & shed light no matter how thick the shit 🙂
Pa porkaduš, še registrirat se bom moral na enem US corp networku za katerega ne moreš biti nikoli prav ziher kako bo ravnal z osebnimi podatki… ccc… da nisi ti….
Bowling pa pušim itak. Kafana športi & žoga nasploh. Ta noć ne bo moj dan…
Všeč mi jeVšeč mi je
Andrej,
saj se Finance že nekaj let blazno trudijo in iščejo “Lomilce krize” itd., pa kaj res velikega do sedaj še niso odkrile. Tudi ti “sveti trije kralji”, kot jim praviš, so v bistvu majhna srednja podjetja (100 – 200 zaposlenih). Njihov doprinos je predvsem v inovacijah – nov dizajn, novi izdelki, novi materiali. Ostajajo pa majhni. In prav veliko podobnih njim ni naokrog.
Poznaš ti koga (razen sebe, seveda), ki bi bil približno tako inovativen v vseh treh dimenzijah in bi hkrati imel potencial za rast, veliko rast?
Nekje sem videl, da ima Avstrija 14 milijarderjev (če se ne motim), ki so obogateli s podjetništvom, med njimi je tudi lastnik Red Bulla Mateshitz.
Kaj je treba narediti, da vzgojiš en ducat takšnih podjetniških milijarderjev tudi pri nas? Če zanemarimo tajkunizacijo, ki očitno ni pravi pristop, nam ostane le čim boljši izobraževalni sistem ter … čas, veliko časa, da se ves ta človeški kapital akumulira in nato nekje izbruhne na plano (Avstrija ima pač bistveno daljšo neprekinjeno zgodovino kapitalizma, mi pa spet šele začenjamo, ob tem pa glavnina “intelektualne elite” misli, da je kapitalizem itak slab) In seveda pod predpostavko, da država spremeni poslovno okolje, da jih ne bi glih že v kali zatrla, ko bodo nekje izbruhnili ven.
Jutri bom dal gor eno raziskavo o tem, da je ta delitev med inovativne in neinovativne naravna delitev sveta, kajti inovativnost zahteva bolj grobo obliko kapitalizma z večjimi dohodkovnimi razlikami. Social-demokratska oblika kapitalizma pa pač to inovativno ost nujno omili. Ampak dokler se lahko “šverca” in tehnološke inovacije adaptira od zunaj, so vsi srečni. Svet je v ravnotežju.
Ampak to pomeni, da smo mi usojeni na proporcionalno nižji delež inovatorjev in velikih podjetnikov.
(omenjena raziskava je sicer sprožila obilo burnih reakcij v blogosferi; več jutri)
Všeč mi jeVšeč mi je