Bilo je za pričakovati. V SD se je kuhalo že nekaj let. Usta so že leta govorila drugače, kot si je želelo telo. Zmaga Lukšiča pomeni oster zasuk v skrajno levo. Vendar ne v tisto proletarsko, pač pa v salonsko, populistično skrajno levico. Oba, Pahor in Lukšič, sta salonska levičarja. Toda Pahorja se je v tistih letih službovanja v evropskem parlamentu navzel duh sodobne socialne demokracije, ki se zaveda, da brez spodbujanja rasti tudi plače ne morejo rasti. Lukšič pa je, nasprotno, teoretski marksist, ki Evrope in njene socialne demokracije še ni videl od blizu. S prevlado Lukšiča se zato v naslednjih letih namesto sodelovanja obeta oster politični in kulturni boj.
Stališča Lukšiča glede gospodarstva, gospodarske krize in krize evra so podobna stališčem Ciprasa, predsednika ultralevičarske Sirize v Grčiji. Cipras je že napovedal, da nasprotuje evropskemu dogovoru glede Grčije, da ga bo v primeru zmage odpovedal in da nasprotuje zniževanju plač in drugih javnih bonitet v grškem javnem sektorju. Cipras bi rad ohranil enak nivo javnih izdatkov, čeprav to pomeni vsaj 8% BDP večjo porabo od ustvarjenega. Ne pove pa, kje bi to razliko dobil. Se mu ne da potruditi, da bi o tem razmislil. Toda levičarje itak nikoli ni skrbelo, kje bodo dobili denar. V skrajni sili pač dvignejo davke na maksimum in zaplenijo premoženje. Tudi Lukšiča takšne stvari ne skrbijo. On je pač proti zniževanju plač v javnem sektorju in odgovornemu trošenju javnega denarja, ki bi ga s fiskalnim pravilom zapisali v ustavo. Tudi če zaradi tega zapravimo za 5% BDP več, kot ga ustvarimo. On bi še bolj dvignil davke. Tega, da bi s tem še bolj zadušil že tako klecajoče gospodarstvo in da bi bilo s tem še manj za plače v javnem sektorju, ni v njegovem miselnem polju.
Namesto sodelovanja, da bi Slovenijo skupaj potegnili iz močvirja in spet zagnali gospodarsko rast, nas čaka oster politični boj in “načelno” zavračanje kakršnihkoli vladnih predlogov ukrepov. Hkrati bo Lukšič spet zanetil kulturni boj, ki je v zadnjih letih malce zamrl. Spet se bomo razdelili na partizane in domobrance in se med seboj preštevali. Lukšičeva zadnje izjave gredo v to smer. Spomnite se tudi Lukšičevega angažmaja pri pošiljanju študentov k nedeljskim mašam, da bi posneli, kaj pridigajo duhovniki.
Tovrstne aktivnosti se nikoli ne končajo v dobro ljudi. Saj temu tudi niso namenjene. Da bomo čez nekaj let zaradi tega še bolj revni, še bolj zadolženi in še z nižjimi plačami, marksističnih salonskih levičarjev pač ne zanimajo. Tudi to ne, da bodo našo fiskalno neodgovornost spet reševali tujci, predvsem EU. Če bomo imeli srečo, da bo evro območje do takrat še ostalo. Toda kaj če ga, tudi in predvsem po njihovi zaslugi, več ne bo?
DAMIJAN blog 
Love it! Bila je moja prva pot danes sem, da vidim komentar o izvolitvi novega prezidenta!
vceraj sva se z nono pogovarjali prav o tem, analiza pa zelo podobna tvoji! Dokler se Slovenija ne izvlece iz primeza manipulacij levih in desnih in vseh tistih vmes, ki jih vodi zgolj ideolosko kikirikanje in se bolj ostre delitve naroda, nam ni pomoci.
Všeč mi jeVšeč mi je
Meni pa se zdi zmaga Lukšiča dolgoročno dobra stvar. Pahor je bil generator volilnega uspeha stranke. To se je na zadnjih volitvah lepo videlo. S tem je pri političnem življenju ohranjal tudi radikalno krilo SD, ki sicer nima obraza, ki bi prinesel volilne glasove. Zato pa je s podporo istega gnezda nastal projekt Janković. No, Jankovićev projekt počasi, vendar vztrajno propada, z Lukšičem pa se bo SD marginalizirala. Dvomim, da je sposoben pripeljati SD do pomembnega volilnega uspeha. Pahor jim mora samo še dati nogo, inicirati lasten projekt in z malo sreče bo komunizma z levega političnega pola bistveno manj.
Lep večer še naprej,
Igor
Všeč mi jeVšeč mi je
Igor, seveda, ampak oni tega seveda nočejo videti. Danes plapolajo rdeče zastave. Čez nekaj let pa bodo iskali sanatorja.
Všeč mi jeVšeč mi je
Jaz pa mislim, da je odziv JPD pretiran, pravtako kot lepšanje Pahorjevega izkupička 15 let na čelu stranke. Zanimivo je, kako sedaj tisti, ki si želijo SD na sredini (kaj je že to?), poveličujejo Pahorjev uspeh 2008. Dajmo no, to je bil uspeh proti-Janševega pola ne Pahorja. On je namreč v zadnji fazi kampanje zbolel zaradi preveč popitih Redbullov.
Napovedi o kulturnih bojih, političnih bojih, propadih, domobrancih in partizanih so kretenizmi. Prvič, tega smo – zanimivo, da JPD to pozablja – imeli vedno dovolj. Ertl, dan mladosti, Titova ulica ipd so samo zadnji primeri. S Pahorjem ali brez. To, da je ali bo Lukšič generator konflikta je seveda všečno, ampak poenostavljen populizem.
Poleg tega pa je tudi zanimivo s kakšno enostavnostjo se govori o Tsiprasu. Seveda, fant je zagreti levičar, utopist (?), ampak pravtako je utopična druga stran. Očitno bi po mnenju JPD moralo biti vse tako kot je bilo pred 2007-08 izbruhom krize. Vse deluje, sem pa tja se spotaknemo. Ker je ideološki aparat desnice in ekonomizma tako vsidran seveda še Lukšič izpade radikalec. Dajmo mu čas, ne titule.
Še nekaj o zlatem pravilu in potrošnji. Tudi to je populistična mantra in intelektualni redukcionizem. Z zdravo mero je zadolževanje na mestu, če gre slednje v produktivne naložbe. JPD je bil minister za razvoj v vladi po 2004 in mislim, da so bila takrat vlaganja v beton zanimivo kar visoka – pa se ne spomnem, da bi bil to problem. Pravtako se jim ni zdel problem, da smo jahali na 6% rasti in imeli primanjkljaj. Če delam krivico JPD – minister je bil le nekaj tednov – z veseljem prisluhnem argumentom proti.
Problem JPD in podobnih je, da bi želeli iz politike umakniti “nepredvidljivost” demokracije in uvesti tehnokracijo, ki bi se ravnala po ekonomskih priročnikih. Najbolje, da se preveri na volitvah, vse ostalo je salonsko komentiranje – saj verjetno rušenja socialne države ne bo občutil sam.
Tovrstno poenostavljanje ni vredno intelektualcev in je veliko bolj nevarno kot Lukšičevo teoretiziranje o moči opozciji in vračanju na levo.
Všeč mi jeVšeč mi je
Edini odgovor svetu danes, lahko ponudi levica… In ko napišem levica, mislim na progresiven, drugačen in nov pristop… In ko govorijo ekonomisti o varčevanju se primem za glavo in sprašujem, v katere šole so hodili. Kaj pravzaprav vedo o denarju, kako nastaja, kakšen namen ima dolg. Pa seveda : Kakšne knjige so brali in kje imajo oči…
Toplo priporočam…Šuštaršiču in podobnim…
http://www.bbc.co.uk/iplayer/episode/b01j5h51/Analysis_Steve_Keen_Why_Economics_Is_Bunk/
http://www.positivemoney.org.uk/
Všeč mi jeVšeč mi je