Richard N. Haas, ameriški diplomat, zadnjih 20 let predsednik Council of Foreign Relations, pred tem pa direktor za načrtovanje politik pri Ministrstvu za zunanje zadeve ZDA in tesni svetovalec državnega sekretarja Colina Powella v administraciji Georgea W. Busha, je nedavno v Foreign Affairs, zdaj pa še v Project Syndicate, objavil zanimiv članek o tem, da je treba v ukrajinski vojni redefinirati pojem uspeha. Zanj bi bila ohranitev definicije “uspeha” kot “Ukrajina, ki je povrnila vse svoje izgubljeno ozemlje” “resna napaka”, saj “Ukrajina preprosto ni v položaju, da bi z vojaško silo osvobodila Krim in njegove vzhodne regije“. To pa zato, ker “je matematika neizogibna. Rusija ima preveč vojakov in vojno gospodarstvo, ki je sposobno proizvesti velike količine orožja in streliva“.

Kakšna bi torej morala biti nova definicija “uspeha”? Haas piše, da bi kot uspeh morali opredeliti prekinitev ognja, pri kateri “od nobene države ne bi zahtevali, da se odpove svojim dolgoročnim zahtevam“, kar pomeni situacijo, podobno tisti v Koreji in Cipru. Haas piše, da čeprav mir “mogoče ne bo dosežen leta ali desetletja, pa bi bil tak “slab mir” za Ukrajino veliko boljši, kot če bi se vojna nadaljevala.”

Ukrajina si namreč po Haasu nadaljevanja vojne ne more privoščiti, sploh pa ne upanja, da bo z ofenzivnimi akcijami pregnala ruske sile, saj ofenzivne operacije zahtevajo neprimerno večje vojaške sile od defenzivnih, ki jih Ukrajina nima:

Nadaljujte z branjem→

Donald Trump je včeraj dal zelo poveden komentar o srečanju kitajskega predsednika Xi Jinpinga in ruskega predsednika Vladimirja Putina v Pekingu. Nakazal je na to, česar so se nekdanji oblikovalci ameriške zunanje politične strategije najbolj bali – da se bosta povezali Kitajska in Rusija in skupaj oblikovali strateško silo, ki bi lahko resno škodila ameriškim ineteresom.

https://x.com/Sprinterfactory/status/1791542972334452820

Res ni jasno, kako je to jasno Trumpu, niso pa tega predvideli neocon jastrebi v Bidenovi adminsitraciji,preden so se lotili izzivanja Rusije (s širjenjem Nata) in Kitajske (s trgovinsko vojno in nato še s Tajvanom).

Spodaj je dober podcast na temo kitajskega modela razvoja in kako se je najbolje nanj odzvati. Dva pomembna poudarka sta, da, prvič, Kitajska nikoli ni jemala zunanjih nasvetov ali teorij kot suhega zlata. Namesto tega je oblikovala domače strokovno znanje in izkušnje, da bi ocenila, kaj bi in kaj ne bi delovalo v njihovem posebnem kontekstu. In drugič, za “Kitajski model” je značilno, da modela ni, pač pa da gre za eklektičen miks ukrepov, ki bi delovali za Kitajsko in za to njihovo izvedbo razviti domače strokovno znanje. Kitajski model temelji na suverenosti (sama je gospodar svoje usode) in pragmatizmu (ne naseda teorijam in ideologijam, pač pa analizira, kaj bi konkretno delovalo v njenem kontekstu).

https://x.com/LowyInstitute/status/1791340874754121830

Se moramo zaradi ameriških fobij pred izgubo dominantnega geopolitičnega položaja tudi v Evropi izogibati gospodarskemu sodelovanju s KItajsko? Ne, to bi bilo skrajno neumno. Prav kitajske naložbe v Evropi omogočajo, da se vzpostavijo globalne proizvodne verige v “čistih tehnologijah” tudi z vključitvijo evropskih podjetij. Kitajska namreč v strahu pred vzpostavitvijo carin začenja pospešeno vlagati v Evropi v podjetja za proizvodnjo baterij in e-avtov, kar bo ustvarilo nova delovna mesta v Evropi (ki jih sicer ne bi bilo), hkrati pa omogočilo avropskim avtomobilskim proizvajalcem dostop do stroškovno ugodnih in zelo učinkovitih kitajskih baterij. To bo omogočilo preživetje evropskim avtomobilskim proizvajalcem, ki so pri e-avtih zaspali in so nekonkurenčni.

Zgledujmo se po Madžarski (glejte spodaj). Kdaj bo slovenska vlada odkupila obrat od Magne in ga nato ponudila kitajskim avtomobilskim podjetjem kot proizvodno lokacijo? Ali bomo spet bolj papeški od papeža?

Hungary’s FM Szijjártó also had a great answer when asked about his country’s relation with China, calling China “a huge chance and a huge opportunity” and revealing (which I didn’t know) that actually the key reason why the Chinese invest in Hungary is “because of the Germans”, i.e. to supply German companies that also have production facilities in Hungary.

This was also brilliant:

“Here again rationality is needed. We look at China, the cooperation with China as a chance, as an opportunity, as something that helps Hungary economy grow, as something that helps Hungarian economy to move to the next dimension, to be upgraded technologically speaking

And when I listen to those who say China is a threat, then I raise my question: don’t those countries have secret services or something? Because we have our secret services, we have our national security structure and if this structure signals any threat or danger to us regarding some action, then we don’t do that.

So what happens between us and China is absolutely, absolutely advantageous from the perspective of our national interest and national economy. What would not be in our national interest because of security reasons for example, then we would not do it. So I mean this is so simple from our perspective.”

I really wish this type of rationality was more generalized in Europe instead of the mind-numbing “good vs evil” ideology that’s so pervasive at the moment…

Vir: Arnaud Betrand

Zanimivo poimenovanje ruske razvojne strategije s strani Putina: “guns & oil strategy“, kar ni daleč od dosedanje “gas station with nukes” situacije.

Tja, očitno se Rusi niso veliko naučili iz zablode preteklih 34 let. Morda bi se Rusi morali bolj spogledovati s kitajsko 30-letno industrijsko-tehnološko strategijo “Made in China 2045” iz leta 2015, ki je začrtala, da bo Kitajska do 2045 postala vodilna pri vseh strateških tehnologijah. In po osmih letih je že skoraj povsod vodilna (pri 53 izmed 64 tehnologij), kot jih spremlja avtralski inštitut ASPI.

Toda Rusi očitno znajo delati samo (dobro) orožje, (odlične) jedrske elektrarne in črpati nafto in plin. In razmišljati samo znotraj tega okvirja. Tehnološki in podjetniški razvoj na osnovi inovacij na podlagi akumuliranega in novega akademskega znanja ter razvitega trga kapitala pa je zanje še vedno absolutno preveč tuja tema, čeprav prav zaradi sankcij potrebujejo “civilno industrijsko strategijo” in čeprav nimajo težav s primanjkljajem kapitala (njihovi tajkuni so polni denarja, ki ga po uvedbi sankcij nimajo kam naložiti). Toda natanko to bodo potrebovali, sicer jih bo Kitajska gospodarsko požrla za zajtrk. Bistveno lažje kot je požrla ZDA in Evropo.

Ameriški predsednik Joseph Biden danes pravi takole:

To je isti Joseph Biden, ki je leta 2019 iz opozicije tedanjemu predsedniku Donaldu Trumpu očital, da vsak bruc na študiju ekonomije ve, da carin ne plača Kitajska, pač pa jih plačajo navadni ljudje in da imajo blagajničarji v Targetu več pojma o ekonomiji od Trumpa:

Nadaljujte z branjem→

Če že z desetinami milijard za orožje ni uspelo, pa Blinknu ostane vsaj muzika za “izvoz svobode”. Pri čemer Blinken, zaslepljen s frazo “free world”, sploh ne pošteka, da je pesem Neila Younga sarkastična in skrajno kritična do ameriškega “svobodnega sveta”, kot jo promovirajo politike ameriške politične elite. Poslušajte tekst!

Je to “svobodni svet”, ki ga Amerika želi z orožjem izvoziti v Ukrajino?

There’s colors on the street
Red, white and blue
People shufflin’ their feet
People sleepin’ in their shoes
But there’s a warnin’ sign
on the road ahead
There’s a lot of people sayin’
we’d be better off dead
Don’t feel like Satan,
but I am to them
So I try to forget it,
any way I can.

Keep on rockin’ in the free world,
Keep on rockin’ in the free world,
Keep on rockin’ in the free world,
Keep on rockin’ in the free world.

I see a woman in the night
With a baby in her hand
Under an old street light
Near a garbage can
Now she puts the kid away,
and she’s gone to get a hit
She hates her life,
and what she’s done to it
There’s one more kid
that will never go to school
Never get to fall in love,
never get to be cool.

Keep on rockin’ in the free world,
Keep on rockin’ in the free world,
Keep on rockin’ in the free world,
Keep on rockin’ in the free world.

We got a thousand points of light
For the homeless man
We got a kinder, gentler,
Machine gun hand
We got department stores
and toilet paper
Got styrofoam boxes
for the ozone layer
Got a man of the people,
says keep hope alive
Got fuel to burn,
got roads to drive.

Keep on rockin’ in the free world,
Keep on rockin’ in the free world,
Keep on rockin’ in the free world,
Keep on rockin’ in the free world.

Stephen Byren writes, correctly, that the purpose of the Russian offensive towards Kharkiv is to disintegrate the Ukrainian army:

To my mind, Russia’s objective is to force Ukraine’s army to chase after invading Russian units. The idea is to cause heavy casualties on the Ukrainian side and, if all goes according to plan, either to split Ukraine’s army into two, or disintegrate it altogether.

In such a manner the idea is not just to take territory but to destroy Ukraine’s ability to resist. There are many indicators that Russia is having success in the ongoing operation.

General Kyrylo Budanov, the head of the Ukrainian military intelligence agency, (which includes foreign fighters and Nazis units,) agrees to that. He paints an bleak picture (archived):

Like most Ukrainian officials and military experts, General Budanov said he believes the Russian attacks in the northeast are intended to stretch Ukraine’s already thin reserves of soldiers and divert them from fighting elsewhere.

That is exactly what is happening now, he acknowledged. He said the Ukrainian army was trying to redirect troops from other front line areas to shore up its defenses in the northeast, but that it had been difficult to find the personnel.

“All of our forces are either here or in Chasiv Yar,” he said, referring to a Ukrainian stronghold about 120 miles farther south that Russian troops have assaulted in recent weeks. “I’ve used everything we have. Unfortunately, we don’t have anyone else in the reserves.”

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Zanimivo je prebiranje medijskih komentarjev ob zadnjih prodajah slovenskih podjetij kupcem iz tujine, predvsem s Hrvaške. Vemo, da so se procesi prodaj slovenskih podjetij najbolj intenzivno dogajali po prejšnji krizi, v obdobju 2009 – 2014. Takrat deloma na zahtevo EU ter še bolj zaradi finančnih razlogov (prezadolžene družbe, pomanjkanje finančnih virov v bankah, ki so morale vračati posojila). Takšno stanje je bila posledica izjemne gospodarske in tudi prevzemne aktivnosti v letih pred 2008, ki pa ni temeljila na realnih osnovah (lastnih denarnih virih), temveč posojilih iz tujine.

Ti procesi prodaj podjetij so se nadaljevali tudi naprej, sicer manj intenzivno, manj odmevno, a mogoče nič manj zaskrbljujoče. V zadnjih letih se za prodajo namreč odločajo tudi domači lastniki dobro stoječih podjetij, medtem ko obratnih procesov, nakupov Slovencev v drugih državah, skoraj ni. Ker gre za prodaje podjetij npr. tudi v panogi živilstva, ki prehajajo v tuje roke, je zaskrbljenost razumljivo še nekaj večja.

Nadaljujte z branjem→

Sam sebe ustreliš v obe koleni, da bi bil všečen Washingtonu in da bi ti ta nato prodal super drage bergle in božjastno drag invalidski voziček.

Kajti če ne bi šlo za norost in blaznost, bi to lahko štelo kot politična veleizdaja Evrope.

Ameriška napoved 100 % carin na uvoz električnih avtov iz Kitajske (in podobno glede sončnih panelov itd.) ne morejo rešiti ameriške industrije. Iz preprostega razloga: kitajska konkurenčnost ne izvira iz poceni delovne sile ali (proizvodnih in izvoznih) subvencij, pač pa iz načrtnih vlaganj v razvoj na ključnih tehnoloških področjih zelenih tehnologij (za kar je odločitev padla pred dobrim desetletjem) in avtomatizacije proizvodnje. Ja, kitajska podjetja so dobila razvojne spodbude (subvencije) za razvoj na teh področjih (zdavnaj nazaj), toda danes ne dobivajo proizvodnih in izvoznih subvencij. Kot je pokazala evropska analiza cen kitajskih avtomobilov BYD, so cene BYD modelov v Evropi do dvakrat višje kot na Kitajskem, ker kitajski proizvajalec izgube pri prodaji na domačem trgu pokriva z višjimi maržami v izvozu.

Zaradi 100 % carin na uvoz kitajskih e-avtov ZDA ne bodo na boljšem. Prvič, ker so tehnološko zaostala na tem področju, predvsem v sposobnosti proizvodnje energetsko učinkovitih baterij na cenejši način in cenejši proizvodnji zaradi popolne avtomatizacije / robotizacije proizvodnje. Drugič, ker kitajska podjetja pretežno nastopajo v cenovno dostopnejših segmentih manjših avtomobilov s ceno med 10 in 20 tisoč dolarjev (ob sicer tudi premijskih modelih), kjer ameriški proizvajalci nimajo svoje ponudbe. Tretjič, 100 % carine na uvoz kitajskih e-avtov bodo res dvignile uvozne cene za dvakrat, vendar to ameriških proizvajalcev še vedno ne bo naredilo konkurenčnih. Spomnite se, da Fordu proizvodnja e-avta v povprečju prinaša izgubo v višini 36 tisoč dolarjev. Morda bo na boljem Tesla na domačem trgu v svojem premijskem segmentu, ker bo cenovno manj ogrožen od premijskih modelov BYD, Xpeng, Nio, Li etc., ne pa tudi ostali proizvajalci v masovnih prodajnih segmentih.

In četrtič, carine bi v bistvu cenovno udarile zgolj ameriške potrošnike in upočasnile ali nasploh zavrle elektrifikacijo v ZDA. Vendar do tega učinka ne bo nujno prišlo (pri instalacijah sončnih elektrarn sicer je), ker so kitajska podjetja že zdavnaj naredila obvoz okrog ameriških carin (poglejte si spodnjo sliko glede strukture uvoza sončnih panelov: takoj, ko je Trumpova administracija nabila 30 % carine, so kitajski proivajalci proizvodnjo prenesli v Malezijo, Vietnam, Mehiko itd. in danes več kot 80 % panelov v ZDA prihaja iz uvoza, in ta je v osnovi kitajskega porekla). Kitajska podjetja proizvodnjo e-avtov prenašajo v druge države, kjer bo potekalo sestavljanje na podlagi v osnovi kitajskih komponent (baterije, elektromotorji), čeprav se bodo te fizično proizvajale v drugih državah.

Bistveno bolj učinkovit ukrep s strani ameriške administracije bi bil, da (pod grožnjo siceršnjih carin) povabi kitajske proizvajalce, da v ZDA proizvajajo svoje modele in s tem ustvarjajo delovna mesta v ZDA. Seveda pa to ne bi razveselilo ameriških avtomobilskih proizvajalcev. Toda ti so na področju e-avtov (razen premijske Tesle) izgubili bitko že pred desetletjem.

Nadaljujte z branjem→