Nedavne izjave predsednika vlade Janeza Janše, da bi tudi Slovenija utegnila potrebovati pomoč EU, če se bodo negativni trendi nadaljevali, so razburkali tako evropsko politično sceno kot tudi mednarodne finančne trge. Janez Janša je moral kasneje svoje izjave “relativizirati”, češ da so bile namenjene komunikaciji z opozicijo. Finančni minister Janez Šušteršič pa se je zaradi te izjave zagovarjal na sestanku evroskupine in izjave predsednika vlade označil kot “nespretno” in “preveč iskreno” komunikacijo, ki naj bi prispevala k špekulacijam na finančnih trgih.

Dejstvo je, da so v tej pregreti situaciji, ko je evrska kriza na vrhuncu, tovrstne izjave najvišjih predstavnikov države lahko izjemno škodljive. Vodijo namreč k ustvarjanju negativne psihoze med prebivalstvom, med mednarodnimi inštitucijami ter k spodbujanju panike na finančnih trgih. Tovrstne nespretne izjave so lahko izjemno drage ter jasno izračunljive za javne finance. Slovenija se je denimo včeraj dodatno zadolžila na mednarodnih finančnih trgih, pri čemer je 6-mesečne zakladne menice v vrednosti 91.7 mio evrov prodala po 2.5-odstotni obrestni meri, ki je za dobro odstotno točko višja od cene, ki jo je dosegla v prvi polovici maja letos. Za 12-mesečne zakladne menice v vrednosti 62.1 mio evra pa bo morala plačati 3-odstotne obresti, medtem ko je pred enim mesecem obrestna mera znašala 2.5%.

Tabela: “Cena” izjav Janeza Janše

Ceteris paribus, je torej slovenske javne finance “nespretna” in “preveč iskrena” komunikacija predsednika vlade stala natanko 1 milijon in 273 tisoč evrov, kolikor bo Slovenija morala odplačati več obresti na novoizdane zakladne menice. Seveda pa so stroški te nespretne komunikacije še višji, če upoštevamo še dolgoročno zadolžitev, saj so finančni trgi nemudoma reagirali tudi z dvigom zahtevanega donosa na 10-letne obveznice. Ta strošek pa bo nastopil, ko bo Slovenija izdala nove dolgoročne obveznice.

K temu pa dodajte še širše in manj eksaktno merljive stroške, kot so ustvarjanje negativne klime med mednarodnimi investitorji, ki se bodo še bolj izogibali naložbam v Sloveniji in denimo dokapitalizacijam naših bank, ki pa zdaj res potrebujejo svežega, tujega kapitala kot Sahara vode. Eden izmed znakov resnosti razširitve negativne podobe Slovenije v tujini je denimo članek v vplivnem Financial Timesu (FT) izpred dveh dni. Ampak naš predsednik vlade se je seveda takoj lotil polemiziranja s FT, namesto umirjanja situacije, ki jo je sam “nespretno” in “preveč iskreno” razburkal.

Trenutno torej ni pametno, da se Slovenija na novo zadolžuje. Treba je počakati, da se vznemirjenje na finančnih trgih zaradi izjav predsednika vlade poleže. Še bolj pomembno pa je, da tako predsednik vlade kot celotna vlada nehata govoriti, ampak končno naredita nekaj konkretnega, kar bo izboljšalo kredibilnost Slovenije v tujini.