Vloga Deutsche Bank v ameriški finančni krizi

A newly released 650-page report by the Senate’s Permanent Subcommittee on Investigations  highlights the role that Germany’s largest bank played in fueling the mortgage investment frenzy that sparked the U.S. housing meltdown and led to a global financial crisis.

Additional data compiled by iWatch News from securities filings and other sources shows that Deutsche Bank was more than just a salesman of mortgage-related investments.

During the boom years, the bank was an important patron of the U.S. subprime industry, providing billions in working credit to on-the-ground lenders and helping them package nearly $100 billion in mortgage-backed securities.

Deutsche Bank was “hugely involved in the securitzation of garbage loans” from an array of lenders, Irv Ackelsberg, a Philadelphia-based consumer attorney who investigated Ameriquest and other subprime lenders, said.

Continue reading

Kakšen pa je dejanski rezultat NLB?

Bine Kordež

Prebrali smo lahko izjave in zadovoljstvo prvega moža NLB, kako so s svojo angažiranostjo pomembno izboljšali položaj naše največje banke. Banke, ki je bila zrela za stečaj, sedaj pa konkurenčno tekmuje z ostalim bankami na domačem trgu. Po predlanski 1,44 milijardni izgubi so prvič po letu 2008 poslovali z bruto dobičkom 69 milijona evrov. Seveda je zadovoljstvo pričakovano, a za realno primerjavo dosežkov banke je potrebno pogledati rezultate pred slabitvami. Torej kako banka posluje preden oceni izgube na portfelju ter tudi, kako je na rezultate vplivala zadnja dokapitalizacija ter odpis podrejenih obveznic. Continue reading

Vikend branje

Market monetarists and the ‘myth’ of long and variable lags

Originally posted on longandvariable:

One of the tenets of market monetarism is that acivist fiscal policy is a waste of time, since monetary policy can do all the stabilisation that’s needed.  On Twitter last night Joe Wiesenthal at Bloomberg wondered what MaMos would think of a strict balanced budget rule.  Would that leave monetary policy able to achieve nirvana?

I thought:  surely MaMos would accept that monetary policy works with long and variable lags, the phenomenon, emphasised by Milton Friedman, that this blog is named after?  And that therefore we’d get macroeconomic volatility from imperfect control?

Believing in Friedman’s dictum would not undermine MaMoism, since if both fiscal and monetary policy worked with the same long and variable lags, and in the same way, ie if they were perfect substitutes as an instrument, then there would be no need for both.

However, Noah Smith pointed me to this post by Scott Sumner

View original 709 more words

O “uspešnosti” ponudb za izgradnjo AC Slivnice – Gruškovje

Stanko Štrajn *

Iz članka preiskovalnega novinarja Primoža Cirmana v dnevniku z dne 26.2.2015 razberemo, da je DARS končno uspel odpreti ponudbe izvajalcev, čeprav je zoper razpisne pogoje vložena revizija. Če bo Državna revizijska komisija (DRK) revizijo zoper razpisne pogoje zavrnila, bo DARS lahko sprejel najugodnejšo ponudbo, če je prejel vsaj eno popolno ponudbo, ki ustreza vsem pogojem javnega razpisa. Če je takšnih popolnih ponudb več, bo lahko izbral najugodnejšo ponudbo med vsemi prispelimi popolnimi ponudbami. Seveda se bodo neizbrani ponudniki po pregledu izbranih ponudb pritožili in v revizijskih postopkih pred DRK dokazovali napačnost in nezakonitost DARS-ove odločitve o sprejemu izbrane ponudbe. Continue reading

Prekletstvo finančne revolucije

Zanimivo je, kako se je situacija oziroma naklonjenost finančnemu sektorju v zadnjem desetletju spremenila. Ko sta leta 1996 Luigi Zingales in Raghuram Rajan (slednji je z univerze v Chicagu, trenutno pa guverner indijske centralne banke) v NBER objavila delovno verzijo znamenite znanstvene raziskave »Financial dependence and growth« (leta 1998 objavljene v prestižni American Economic Review), je v znanstveni srenji završalo. Nenadoma so vsi začeli tekmovati v citiranju tega članka in v aplikaciji ter dopolnitvah njunega sicer preprostega empiričnega modela (tudi pri nas). Do danes je njun članek doživel že 6,035 citatov, kar je za ekonomsko vedo precej visoka cifra.

Kaj je bilo tako revolucionarnega v Rajan – Zingalesovi raziskavi, da je doživela tako velik odmev? V bistvu sta pokazala, da panoge, ki so bolj odvisne od zunanjega financiranja, hitreje povečujejo produktivnost, če delujejo v bolj razvitem finančnem okolju. Ugotovitev, ki se sama po sebi zdi povsem logična. To je kasneje privedlo do številnih raziskav, ki so pokazale, kakšne pozitivne učinke imajo integracije mednarodnih finančnih trgov. Torej, čim bolj je država integrirana v mednarodni finančni sistem, tem bolje naj bi bilo to za njeno gospodarstvo. Continue reading

Kaj bo prinesla Siriza?

Črt Kostevc

Zdaj je že nekaj tednov, odkar je vodenje evropskega bolnika, Grčije, in s tem tudi pozornost večine evropskih medijev prevzela Siriza. Ortodoksnim levičarjem je uspelo predvsem s platformo prekinitve politike varčevanja, ki grškemu ljudstvu v ničemer ni prizanesla, in uporu proti strahovladi iz Bruslja. Po dobrih desetih letih prisotnosti na grški politični sceni je nekdanji koaliciji radikalne levice uspelo prestrašiti evropsko politično in predvsem finančno elito ter usmeriti žarek upanja na okope razrednega boja, ki ga še bijejo njihovi somišljeniki po Evropi. Vprašanje, ki se ob tem poraja, niti ni, koliko grške suverenosti bo Sirizi uspelo izpuliti iz krempljev posojilodajalcev, temveč predvsem, kaj lahko reševanje grškega vprašanja prinese drugim »perifernim« državam in Evropski uniji nasploh. *
Continue reading

Follow

Get every new post delivered to your Inbox.

Join 396 other followers