Nashevo ravnotežje (ključni prispevek brilijantnega uma) za neekonomiste

Širša javnost Johna F. Nasha, nobelovca za ekonomijo, ki je prejšnjo soboto tragično preminil v prometni nesreči v starosti 86 let, večinoma pozna po filmu “A Beautiful mind” z Russellom Croweom. Zelo malo pa se jih zaveda njegovega brilijantnega prispevka k teorretični ekonomiji oziroma natančneje k teoriji iger. Večini je njegov prispevek zaradi visoke matematike tudi preveč abstrakten, da bi ga lahko razumela. Toda Nashev prispevek je široko uporaben na zelo različnih področjih, kjer imamo opravka s kompleksnimi situacijami. Nash je pokazal, da je tudi v kompleksnih situacijah, kjer imamo opravka s številnimi subjekti in njihovimi individualnimi strategijami, mogoče najti točke (“ravnotežja”), ki predstavljajo najboljši izid za vse udeležence v danem trenutku (t.i. Nashevo ravnotežje). V Nashevem ravnotežju ste, če s spremembo vaše strategije in ob upoštevanju strategije vašega nasprotnika ali partnerja kot fiksne v danem trenutku, ne morete izboljšati svojega položaja in če enako velja za nasprotno stran.

No, slaba novica pri tem je, da to ravnotežje ni samo eno, da jih je možnih neskončno mnogo glede na dane okoliščine in izbrane strategije in da nam teorija ne more povedati, katero je pravo. Dobra novica pa je, da nam teorija iger omogoča vsaj izključiti številne možnosti, kjer skupinskega ravnotežja sploh ni mogoče doseči. Continue reading

Helikopterski denar je namišljen politični in ne dejanski problem

Simon Wren-Lewis (še enkrat) argumentira, zakaj bi bi bil helikopterski denar (helicopter money, HM) trenutno najboljša rešitev ter zakaj njegova uvedba ni dejanski problem, pač pa zgolj namišljen politični problem. Uvedba helikopterskega denarja (v obliki znižanja davkov gospodinjstvom) bi zahtevalo sodelovanje med fiskalno in monetarno politiko. Za finaciranje tega bi vlada in centralna banka morali pristati na to, da se proračunski deficit financira prek povečane denarne ponudbe. Zaenkrat je to nedovoljeno zaradi neodvisnosti centralnih bank, toda ta “prepoved” se danes v vseh državah, ki so uvedle QE, že krši – in sicer prek obvoda, kjer CB kupujejo sredstva, torej državne obveznice na sekundarnem trgu in ne v primarni emisiji. Toda tudi ta obvod bi lahko izpustili z drobno spremembo zakonov o CB, kjer bi dodali alinejo z izjemo o izrednih gospodarskih razmerah. Pomembno je, da tak “monetarno financiran fiskalni stimulus” ne povečuje javnega dolga (ker lahko CB državne obveznice kadarkoli uničijo) in tudi ne inflacije (v razmerah ničelnih obrestnih mer). Continue reading

Metanje denarja iz helikopterja

Originally posted on DAMIJAN blog:

Stara ideja Johna M. Keynesa in Miltona Friedmana, Ben Bernanke pa je to idejo večkrat predlagal Japonski (1999 in 2002), da je v času gospodarske depresije mogoče z “metanjem denarja iz helikopterja” spodbuditi agregatno povpraševanje, je spet zelo aktualna. Namreč, pokazalo se je, da monetarna politika s kvantitativnim sproščanjem (QE) ni bila uspešna. QE je sicer povsod ogromno povečal likvidnost, toda privedel je zgolj do novega balona na trgu kapitala ter povečanja dohodkov zgolj zgornjega 1%. QE pa ni dosegel željenega cilja – spodbuditve agregatnega povpraševanja.

Zato je spet zaživela ideja “helikopterskega denarja” – torej, da bi denar (zastonj in neposredno) dali tistim, ki ga bodo potrošili. Za uresničitev tega koncepta bi morali sodelovati fiskalna in monetarna politika. Prek fiskalne politike bi vlada znižala davke (ali dala socialne transferje) tistim z najnižjimi dohodki (ki običajno ves dohodek takoj potrošijo), monetarna politika pa bi to financirala prek…

View original 283 more words

Kakšne učinke bi imela paralelna valuta v Grčiji?

Ne glede na izid pogajanj med Grčijo in trojko (inštitucijami) bo Grčija zaradi zahtevanega stalnega primarnega proračunskega presežka (zaradi servisiranja dolga), ki bo zmanjševal domačo porabo, na daljše obdobje prisiljena v varčevanje. Kar pa seveda pomeni nizko (ali celo negativno) rast in posledično stagniranje ali povečevanje javnega dolga (glede na BDP). Grčija se z varčevalno dieto še dolgo ne bo uspela izviti iz stagnacije. Zato je prehod na svojo valuto ali uvedba paralelne valute lahko korak v smeri ne samo izhoda iz likvidnostnih težav, pač pa večje fleksibilnosti in možnosti stimuliranja rasti. Pomembno je vedeti, da paralelna valuta ne pomeni uvedbe drahme in izhoda iz monetarne unije, pač pa dopolnilno paralelno plačilno sredstvo, ki ni nujno v neskladju z zakonodajo EU.

Do sedaj je bilo v javnosti predstavljeno nekaj predlogov uvedbe paralelne valute, ki bi kratkoročno reševali grške težave z nelikvidnostjo in hkrati stimulirali rast: in sicer uvedba navadnih bonov (IOUs, Cochrane), uvedba nekakšnih davčnih zadolžnic  oziroma tax anticipation notes (TANs, Parentau), uvedba elektronskega denarja (FT-coins, Varoufakis) ter uvedba davčnih kreditnih certifikatov oziroma tax credit certificates (TCCs, Bossone & Cattaneo). Bossone & Cattaneo sta pravkar v VoxEU v dveh nadaljevanjih pripravila pregled učinkov teh štirih različnih vrst paralelnih valut za Grčijo. Spodaj je kratek izsek značilnosti in glavnih učinkov posameznih predlogov, pri čemer pa Bossone & Cattaneo preferirata njun predlog davčnih kreditnih certifikatov, ki naj bi najbolj stimulirali rast domačega agregatnega povpraševanja. Continue reading

Research Fellow position in Economics, Innovation and Growth

The SPRU (Science & Technology Policy Research) at the University of Sussex advertises a Research Fellow position in Economics, Innovation and Growth (full time, for two years) on a Horizon2020 project with S. Anna, OFCE, UZH, Bielefeld, Columbia, and Ljubljana.

The ideal candidate will have a PhD in Economics or related area (Final year of PhD or Post-Doc), and relevant research experience. The Research Fellow is expected to work mainly on the modelling of innovation, growth, and inequality, so we particularly encourage candidates with strong modelling, and quantitative skills.

Deadline: 15 June 2015

Expected starting date: 01 January 2016

Salary range: starting at £31,342 and rising to £37,394 per annum

For more details please refer to the call here:

http://www.sussex.ac.uk/aboutus/jobs/121, further particulars:

https://www.sussex.ac.uk/webteam/gateway/file.php?name=121-fps.pdf&site=271

Božičkovo darilo ECB: 500 evrov vsakemu?

jpd:

Še enkrat objavljam, ker (je še vedno) spet postaja aktualno.

Originally posted on DAMIJAN blog:

Ko bodo februarja 2015 objavljeni podatki za inflacijo v januarju, bo Eurostat najbrž pokazal, da je evrsko območje v deflaciji. Že pred tem, da bi se izognila deflaciji, bo ECB januarja najbrž začela z neko bolj ambiciozno verzijo kvantitativnega sproščanja (QE), ki bo vključevala tudi nakup obveznic posameznih držav. Vendar pa ta politika ne more in ne bo imela pričakovanih učinkov na pospešitev inflacije. QE bi imela vpliv na pospešitev inflacije le, če bi uspela spodbuditi močnejšo rast agregatnega povpraševanja. Torej, če bi ECB z odkupom korporativnih obveznic uspela povečati likvidnost podjetij in s tem spodbuditi njihove naložbe in posredno cene. Ali pa če bi z odkupom državnih obveznic vlade to dodatno likvidnost nemudoma porabile za povečanje javnih naložb ali socialnih transferjev, oboje pa bi spodbudilo rast cen. *

View original 671 more words

Centralne banke bi morale začeti s QE za ljudi

Aleš Praprotnik

Mark Blyth, Eric Lonergan in Simon Wren-Lewis se v nedavnem blogu v Guardianu sprašujejo, kaj bi se zgodilo, če bi centralna banka ostala brez svojih magičnih trikov oz. (običajnih in malo manj konvencionalnih) orodij monetarne politike, glede na to, da Cameronova vlada v njej vidi edino rešiteljico gospodarskega okrevanja in varovalko pred recesijami? Vlada namreč verjame, da je kriza mimo in da se bodo sedaj zbudili živalski nagoni zasebnega gospodarstva, obrestne mere pa oživele. Vendar, opozarjajo avtorji, je to politika, ki temelji zgolj na upih. Odgovorna vlada bi po njihovem morala imeti dobro izdelan načrt za nepredvidene dogodke in opremiti neodvisno centralno banko s pravimi orodji, da lahko opravlja svoje delo. Orodja, ki so ji sedaj na voljo, pa so iztrošena. Continue reading

Follow

Get every new post delivered to your Inbox.

Join 406 other followers