Centralne banke bi morale začeti s QE za ljudi

Aleš Praprotnik

Mark Blyth, Eric Lonergan in Simon Wren-Lewis se v nedavnem blogu v Guardianu sprašujejo, kaj bi se zgodilo, če bi centralna banka ostala brez svojih magičnih trikov oz. (običajnih in malo manj konvencionalnih) orodij monetarne politike, glede na to, da Cameronova vlada v njej vidi edino rešiteljico gospodarskega okrevanja in varovalko pred recesijami? Vlada namreč verjame, da je kriza mimo in da se bodo sedaj zbudili živalski nagoni zasebnega gospodarstva, obrestne mere pa oživele. Vendar, opozarjajo avtorji, je to politika, ki temelji zgolj na upih. Odgovorna vlada bi po njihovem morala imeti dobro izdelan načrt za nepredvidene dogodke in opremiti neodvisno centralno banko s pravimi orodji, da lahko opravlja svoje delo. Orodja, ki so ji sedaj na voljo, pa so iztrošena. Continue reading

Ekonomika humanosti

Vlada trenutno pripravlja osnutek zakona o odpisu dolgov najbolj ogroženim skupinam prebivalstva. S predlogom zakona jo je pred slabim mesecem prehitel že Luka Mesec oziroma Združena levica. Politično všečnost ideje potrjuje tudi dejstvo, da so odpis dolgov najrevnejšim, poleg legalizacije marihuane, med prednostne naloge uvrstili tudi Socialni demokrati. Iz strogo etičnega vidika je odpis dolgov nedvomno humano dejanje, ki bo, vsaj začasno, razbremenilo najšibkejše in to v času, ko vse več ljudi živi na ali pod pragom revščine. Pa ima ideja tudi ekonomski smisel?

Continue reading

Preiskovalka bančnih zlorab na Islandiji Eva Joly v Sloveniji

18. junija bomo na Ekonomski fakulteti v okviru 3. Popoldneva za korporativno integriteto v poslovni praksi gostili znano francosko preiskovalno sodnico, evropsko poslanko in preiskovalko bančnih zlorab na Islandiji Evo Joly. Jolyjeva bo spregovorila o tem, kaj je pokazala preiskava islandskega bančnega sistema in kako poteka preiskava “Luxleaks” oziroma Junckerjeva davčna afera, katere preiskavo po pooblastilu evropskega parlamenta vodi prav Jolyjeva (več spodaj).

Na dogodku bomo spregovorili tudi o tem, kaj je običajno modus operandi večine korupcijskih in davčnih afer, kakšno vlogo pri tem igrajo omrežja in kako nevarna so. Z znanimi gosti bomo spregovorili tudi o tem, kako potekajo preiskave sumov kaznivih dejanj pri odobravanju posojil v Sloveniji.

Kdaj? 18. junij 2015 ob 17. uri.

Kje? Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani v Lila dvorani, Kardeljeva pl.17.

Prijave: cpoef@ef.uni-lj.si. Continue reading

Tri slike izvora ameriške neenakosti

Delež prihodkov dela v BDP je med leti 1950-2014 izgubil dobrih 10 odstotnih točk – padel je iz približno 67% na 57% BDP. Trend upadanja deleža dela v delitvi ustvarjene dodane vrednosti je sicer trendno upadal vse od začetka 1970-ih, toda glavnina zgodbe se je vseeno odvila v zadnjih 15 letih – med 2000 in 2014. V istem času se je delež dobičkov v BDP več kot podvojil – iz 5% na 12%.

Continue reading

O napačnem tolmačenju rasti BDP

Bine Kordež

Podatek o višini in rasti bruto domačega proizvoda je kljub vsem omejitvam, vseeno najpomembnejši kazalec gospodarske uspešnosti neke države. Pri ocenjevanju in analizah se najpogosteje uporablja izdatkovna struktura BDP, torej koliko je gibanje BDP posledica sprememb domače potrošnje (gospodinjstev, države, investicij) ter kakšen je vpliv mednarodne menjave. Gre sicer za standardizirane podatke v skladu z mednarodnimi smernicami, ki pa se praviloma napačno tolmačijo. Razlike se pokažejo ob kakih večjih spremembah in to se je npr. dogodilo zadnji kvartal lanskega leta zaradi precejšnjega padca cen naftnih derivatov in posledično obsega uvoza. Zaradi tega učinka se je dodatno izboljšala plačilna bilanca Slovenije (saldo menjave s tujino), kar se potem predstavlja kot učinek izvoznega gospodarstva, čeprav temu ni tako. Continue reading

Piketty and the non-applicability of neoclassical economics

Originally posted on LARS P. SYLL:

economic-mythIn yours truly’s On the use and misuse of theories and models in economics the author of Capital in the Twenty-First Century is criticized for not being prepared to fully take the consequences of marginal productivity theory — and the alleged close connection between productivity and remuneration postulated in mainstream income distribution theory — over and over again being disconfirmed both by history and, as shown already by Sraffa in the 1920s and in the Cambridge capital controversy in the 1960s, also from a theoretical point of view:

Having read Piketty (2014, p. 332) no one ought to doubt that the idea that capitalism is an expression of impartial market forces of supply and demand, bears but little resemblance to actual reality:

“It is only reasonable to assume that people in a position to set their own salaries have a natural incentive to treat themselves generously, or at the very…

View original 516 more words

The truth about Riga

jpd:

Hm, včasih je vseeno boljše biti tiho… vsaj dokler pogajanja ne bodo končana. Nato pa se lahko delijo kolajne ali pišejo memoarji ali karkoli pač zmagovalci preferirajo. Če že morajo pobrati nagrade.

Originally posted on Yanis Varoufakis:

It was the 24th of April. The Eurogroup meeting taking place that day in Latvia was of great importance to Greece. It was the last Eurogroup meeting prior to the deadline (30th April) that we had collectively decided upon (back in the 20th February Eurogroup meeting) for an agreement on the set of reforms that Greece would implement so as to unlock, in a timely fashion, the deadlock with our creditors.

During that Eurogroup meeting, which ended in disagreement, the media began to report ‘leaks’ from the room presenting to the world a preposterously false view of what was being said within. Respected journalists and venerable news media reported lies and innuendos concerning both what my colleagues allegedly said to me and also my alleged responses and my presentation of the Greek position.

The days and weeks that followed were dominated by these false stories which almost…

View original 525 more words

Follow

Get every new post delivered to your Inbox.

Join 406 other followers