Neprostovoljno članstvo v zbornicah in kako zaračunati free-riderjem

S tem komentarjem si ne bom ustvaril prijateljev. Nasprotno. Toda v času vulgarnega populizma mora kdo tudi pobrskati za zrncem razuma onstran všečnosti na prvo žogo. In ponovno aktualna diskusija o (ne)prostovoljnem članstvu v zbornicah spada med takšne teme. Na prvi pogled se zdi jasna kot beli dan. Vendar niti slučajno ni tako preprosta, kot se zdi. Preberite in presodite.

Če naredite anketo med ljudmi o tem, ali naj bo članstvo v raznoraznih zbornicah in združenjih prostovoljno ali ne, boste seveda v vsaj 80 odstotkih dobili odgovor, da je treba obvezno članstvo ukiniti. Toda še večji odstotek podpore boste dobili, če ljudi v anketi ali na referendumu vprašate, če so za ukinitev davkov. Pa vendar ne gre nihče ljudi tega spraševat. Tudi referendum o takšnem vprašanju bi bil iz ustavnega vidika nedopusten.
Continue reading

Startups and the productivity puzzle

jpd:

Zanimiva razlaga, zakaj produktivnost ne raste. Nizka cena delovne sile naj bi spodbujala podjetja, da namesto vlaganj v nove tehnologije raje zaposlujejo več cenene delovne sile. Podobno velja za start-upe (nova podjetja), ki v agregatu znižujejo produktivnost celotnega gospodarstva, namesto da bi jo povečevali.

Originally posted on Flip Chart Fairy Tales:

The productivity puzzle continues to puzzle. It seems to be too puzzling for our politicians to talk about but lots of other people are on the case. Duncan Weldon wrote a piece earlier this week looking at both the economic and social factors.

This comment set me thinking:

It could be that the nature of Britain’s recovery explains the low productivity growth. Rather than lower productivity leading to lower real wages (as companies cannot afford to increase pay), it may be that lower real wages have encouraged firms to hire workers rather than investing in new equipment. This could have lowered productivity.

Where are Britain’s startups in all this? Entrepreneurs are supposed to come into the market and disrupt it, investing, innovating and bringing in new ideas which eventually improve productivity. At least, that’s the theory.

But there is little evidence that new firms are doing much to improve productivity. If anything…

View original 565 more words

Naklepna slepota bank ali prazen govor viceguvernerke Mejre Festić

Stanko Štrajn

V dolgem intervjuju v Dnevniku sta nam viceguvernerka Mejra Festić, Bine Kordež pa v intervjuju v Delu in v mnogih prispevkih objavljenih v Damijanovem blogu, spregovorila o mnogih aktualnih temah slovenskega gospodarskega dogajanja od osamosvojitve do danes, o katerih je zlasti v zadnjih nekaj mesecih v slovenskih medijih možno zaslediti burno razpravljanje makroekonomistov, politikov, bančnikov, managerjev, ogorčenih predstavnikov civilne družbe, skratka vseh ljudi, ki se ukvarjajo z razmislekom o vprašanju zakaj Slovenija gospodarsko propada, zakaj tonemo v revščino in kdo je kriv, da prebivalci prelepe dežele Slovenije dojemamo svoje življenje vedno bolj kot splet »norosti in bolečine«.

Continue reading

Vikend branje

Zakaj bi se IMF moral opravičiti Grčiji

Ashoka Mody, dolgoletni drugi človek ekonomskega oddelka IMF za Evropo, sedaj pa profesor na Princetonu, je po odhodu z IMF, podobno kot nekateri ostali nekdanji člani Boarda IMF, postal glasen kritik “IMF-ovih operacij” v Grčiji. V zadnjem komentarju na Brueglu piše, da bi se moral IMF, ki je svoje napake glede politike do Grčije sicer že priznal, Grčiji tudi uradno opravičiti in ji odpisati dolg. Kot pravi tudi Karl Otto Pohl, nekdanji predsednik Bundesbanke, je bil temeljni cilj reševanja Grčije pred tremi leti zgolj in samo reševanje nemških in francoskih bank, pri čemer je bil dolg do zasebnega sektorja (ki bi ga bilo mogoče s pogajanji zmanjšati) zgolj zamenjan z dolgom do držav in IMF, ki pa ga je težko zmanjšati. Vsi pa vedo, da Grčija tega dolga ne more nikoli vrniti.
Continue reading

Varoufakisov ples v mišolovki brez izhoda

Medtem ko države upnice, ECB in IMF novo grško vlado stiskajo v kotu mišnice, iz katere ni izhoda, pa se finančni minister Yanis Varoufakis še naprej trudi na mednarodnem podiju prepričevati o nujnosti drugačne rešitve za Grčijo. Varoufakis ima iz makroekonomskega vidika nedvomno prav, toda prepričuje napačne ljudi, medtem ko prave ciljne publike njegova izvajanja niti malo ne zanimajo. Schäuble, Draghi in Lagardova z vidnim odporom gledajo skozi njega … in po vsakem razgovoru še dodatno privijajo pipice oziroma ne popuščajo niti za milimeter. Čakajo, da grški vladi, potem ko bo izsrkala vse likvidnostne rezerve pokojninskih skladov, javnih ustanov in državnih podjetij, zmanjka denarja za kruh in pripravljena sprejeti vse pogoje začne beračiti za odmerek infuzije finančne pomoči. Pomoč pod takšnimi pogoji seveda ni rešitev za Grčijo, toda pogajalska taktika mednarodnih inštitucij deluje. In grški konec prihaja točno kot smrt. Continue reading

Too much government in the wrong place and too little government where it was needed

CEED Institute je izdal zanimivo poročilo “How much state in the economy?”, v kateri nekaj uglednih osebnosti (med njimi Leszek Balcerowicz, András Inotai, Horst Köhler, Ivan Mikloš, …) ter moja malenkost) razpravlja o vlogi države v gospodarstvu.

Moj prispevek se nanaša na vlogo države v slovenskem gospodarstvu v dveh desetletjih po začetku tranzicije. Poanta teksta je, da je bila v Sloveniji država preveč aktivna na napačnih mestih (kot aktivna ali pasivna lastnica) in premalo aktivna tam, kjer bi morala biti (kot regulator trga). Spodaj je kratek izsek iz teksta, celoten tekst ter prispevki ostalih avtorjev pa so dostopni v CEED dokumentu.

While the ongoing economic crisis raised serious doubts about the self-regulatory nature of markets and showed that redefinition was needed of the role of the state in the economy, this does not necessarily apply to Slovenia. At least not to the same extent. In the last two decades in Slovenia one can hardly talk about the dominant role of the markets in determining social outcomes. It is rather a combination of the unfinished privatization, insufficient regulation and lack of supervision that caused much of the problem. While in most countries it was reckless lending by the insufficiently regulated private banks to private firms that set the stage for the crisis, in Slovenia it was mostly the politically motivated lending policies of the poorly regulated state-owned banks to state-controlled and insufficiently regulated firms. There was too much government in the wrong place and too little government where it was needed. Continue reading

Follow

Get every new post delivered to your Inbox.

Join 406 other followers