Kakšen je prag socialne bolečine?

Zadnje tedne vsi spet s strahom pogledujemo proti Grčiji. Pred natanko petimi leti je izbruhnila grška kriza, ki se je zaradi institucionalne invalidnosti evrskega območja kmalu razširila v eksistencialno krizo evra. Po hudih pogajalskih naporih so evropska komisija, ECB in IMF Grčijo sicer začeli družno »reševati« (v bistvu so reševali nemške in francoske banke, katerih bilance so nasedle na tveganih grških državnih obveznicah, toda pustimo te »malenkosti«). Vendar je niso rešili. »Reševanje« ob pogojevanih varčevalnih ukrepih je Grčijo še globlje pahnilo v depresijo, brezposelnost, socialno mizerijo in v še globljo nelikvidnost.

Problematična je cena, ki jo je Grčija morala in še mora plačevati za propadli vsiljeni poskus »reševanja« z napačnimi zdravili. Situacija v Grčiji je pač očitno šla prek »praga znosne socialne bolečine«. Grškim volilcem se je pred dvema letoma izstop iz evra zdel morda še preveč radikalen. Toda dve leti in pol šok terapije za tem se izstop iz evra kljub morebitnim dramatičnim posledicam precejšnjemu delu volilnega telesa lahko zazdi bolj sprejemljiva opcija. Tako kot se je nemškim volilcem leta 1932 zazdela Hitlerjeva NSDAP boljša opcija od Katoliške centristične stranke. Kakšna pa je alternativa? Še nekaj let vzornega varčevanja, brezposelnosti in padajočih plač? Je lahko socialna bolečina sploh še večja?

Preberite več v Finance Weekend

Fenomen Piketty v Sloveniji

Pred izidom slovenskega prevoda knjige Thomasa Pikettyja “Kapital v 21. stoletju”, smo na Ekonomski fakulteti ta teden gostili prvi, ogrevalni seminar v seriji seminarjev o Fenomenu Piketty. Serijo šestih seminarjev pod okriljem Svobodne univerze bodo v prihodnjih mesecih gostile Ekonomska fakulteta, Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede.

Če vas zanima, kaj so na uvodnem seminarju o fenomenu Piketty imeli za povedati Bogomir Kovač, Igor Pribac, Andrej Lukšič, Rok Kogej, Luka Mesec in moja malenkost, si oglejte spodnji posnetek.

Zakaj centralne banke ne morejo povečati inflacije

Boj proti deflaciji vse bolj postaja glavni fokus ECB. Ključni problem glede tega je dvojen. Prvi problem je v kredibilnosti centralne banke: centralna banka mora kredibilno signalizirati, da bo v nedogled vztrajno povečevala maso denarja. Le na tak način lahko prepriča finančne trge, da preobrnejo deflacijska pričakovanja v inflacijska (glejte moj prejšnji zapis Nekredibilnost ECB in deflacijska pričakovanja).

Drugi problem pa je v sposobnosti akademskega preklopa iz okolja kvantitativne teorije denarja (QTM), ki jo je tako dolgo in uspešno v naše možgane cementiral Milton Friedman (čeprav ni bil njen avtor). Po Friedmanu je inflacija čisti monetarni fenomen: več denarja v obtoku (ob dani hitrosti kroženja denarja) povzroči rast inflacije in obratno. Iz tega vidika deflacija sploh ne bi smela biti problem: centralna banka pač podvoji količino denarja v obtoku in inflacija se podvoji. Problem je, da ta teorija v času likvidnostne pasti (ničelnih obrestnih mer), kot jo ima Japonska ali ZDA in EU danes, odpove. Ne deluje. Poglejte si ponesrečene poskuse Fed, BoE in BoJ s kvantitativnim sproščanjem (QE). Kljub povečanju monetarne mase za petkrat, inflacija ostaja blizu ničle in se noče premakniti navzgor. Gospodinjstva, podjetja in banke iz likvidnostnih in previdnostnih namenov držijo likvidnost pri sebi in je ne dajo naprej (kar je opisoval Keynes). No kljub temu, večina monetaristov (in seveda nemških inflacijskih jastrebov v Bundesbanki in ECB) vztraja v tej teoretski paradigmi in napoveduje eksplozijo inflacije. Samo što nije.

Spodaj je teoretski pogled na to, zakaj ta teorija QTM v časih, kot so sedaj, ne deluje in zakaj je denimo Paul Krugman leta 1998 moral spremeniti svoje zacementirano mnenje o tem.

Continue reading

Nekredibilnost ECB in deflacijska pričakovanja

Kot je prejšnji teden pokazal tudi drugi krog prodaje “ciljne likvidnosti” (TLTRO) s strani ECB, poslovne banke niso pretirano zainteresirane za povečane kredite ECB, kadar je to pogojevano z njihovo večjo kreditno aktivnostjo. ECB je septembra ponudila 400 mlr. evrov sredstev po obrestni meri 0.15% letno do leta 2018, pod pogojem, da bodo banke ta sredstva plasirale v obliki kreditov naprej gospodarstvu. Toda v prvem krogu (septembra) so banke “kupile” samo za 83 mlr. evrov teh sredstev, v drugem krogu prejšnji teden pa samo za 130 mlr. evrov.

To pomeni dvoje. Prvič, da poslovne banke niso zainteresirane za kreditiranje gospodarstva, ker je poslovna klima v evrskem gospodarstvu relativno šibka, prav tako pa denarni tok podjetij. In drugič, da ECB nikakor ne bo uspelo izpolniti cilja glede povečanja bilančne vsote za 1 bilijon evrov in tako s povečano likvidnostjo vplivati na preokret deflacijskih v inflacijska pričakovanja. ECB bo morala poseči po kvantitativnem sproščanju prek odkupovanja državnih obveznic.

In pri slednjem tiči največji problem: je ECB glede tega zaradi notranje neenotnosti sploh lahko kredibilna? Continue reading

Prometna strategija. Kakšna strategija?

Ko mi je te dni prišla v roke Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji, ki jo je resorno ministrstvo za infrastrukturo obljubljalo že 2 leti, sem se prav razveselil. Končno! Toda bolj kot sem bral strategijo, bolj kisel je postajal moj obraz. Vendar ne zato, ker se s čemerkoli v Strategiji ne bi strinjal, pač pa zato, ker v Strategiji ni nobene strategije.

Strategija je po definiciji dolgoročen akcijski načrt ukrepov in potrebnih virov za reševanje problemov pri doseganju določenega cilja. Je načrt ukrepov, kako doseči zastavljene cilje z omejenimi viri. Strategija po definiciji vključuje tri ključne komponente: diagnozo stanja, strateške politike in akcijski načrt. Strategija prometa pa vsebuje zgolj prvo komponento. Strategija, za katero je država plačala 413 tisoč evrov, prinaša zgolj pregled prometnih potreb Slovenije ob določenih predpostavkah razvoja gospodarstva in demografije. Je skupek ciljev, ki jih že poznamo. Ničesar pa nam ne pove, kako priti do teh ciljev, koliko sredstev bo za to potrebnih in kakšna bo finančna konstrukcija.
Continue reading

Follow

Get every new post delivered to your Inbox.

Join 367 other followers