Strukturne reforme in evro: igra z ničelno vsoto

Mark Carney, guverner Bank of England, je dal zelo lepo in šolsko razlago, zakaj strukturne reforme v monetarni uniji ne morejo biti rešitev za izhod iz krize. Strukturne reforme v smislu zniževanja stroškov dela v eni državici unije sicer dvignejo njeno konkurenčnost, vednar pa zgolj realocirajo obstoječe povpraševanje, medtem ko agregatno povpraševanje še vedno ostane enako. Celotnega gospodarstva unije to ne potegne iz krize, ker gre za igro z ničelno vsoto. Interna devalvacija je rešitev za enega, ne pa tudi za vse.

Zato so potrebni ukrepi za dvig agregatnega povpraševanja na ravni celotne unije, in to v likvidnostni pasti (ničelne obrestne mere) lahko naredi samo fiskalna politika. Šele ko povpraševanje raste, je smiselno delati strukturne reforme v posamezni članici in dvigovati njeno relativno konkurenčnost glede na ostale članice.

Zanimivo je, da te preproste aritmetike monetarne unije mnogo ekonomistov in večina politikov ne zmore dojeti. Continue reading

Grški dolg: 323 milijard evrov

Tri četrtine dolga (246 mlr. evrov) se nanaša na mednarodni reševalni sklad, ki so ga organizirali ECB, IMF in evrsko območje.Od tega je 53 mlr. evrov bilateralno dogovorjenega dolga, preostanek pa multilateralno dogovorjenega (kar pomeni soglasje vseh kreditodajalk). Odpis dolga do ECB in IMF (skupaj 52 mlr. evrov) je malo verjeten, ker je bodisi pravno nedopusten (ECB)  bodisi v nasprotju z dosedanjo prakso (IMF ne odpušča).

greek debt chart

Vir: CNN Money

Krugman o grških opcijah

Tudi Paul Krugman (pravilno) ugotavlja, da Grčija nima veliko opcij. Pa tudi kreditodajalci jih nimajo. Pri dolgu v višini 170% BDP je iluzorno pričakovati, da bo Grčija kadarkoli ta dolg poplačala. Gre samo za to, koliko denarja bo kreditodajalcem uspelo izvleči iz Grčije prek sprotnega financiranja obresti, brez da bi prišlo do revolucije v Grčiji. Gre samo za vprašanje, kako velik je odstotek primarnega primanjkljaja v grškem proračunu, ki je še socialno in politično znosen za Grke. Po domače rečeno, koliko % več davkov mora Grčija pobrati od podjetij in ljudstva glede na vrednost storitev, ki jim jo država ponuja. Za 4% višji davki od javnih izdatkov je očitno socialno nevzdržno (in tudi v zgodovinski primerjavi praktično nemogoče), 1% do 2% pa bi bilo mogoče sprejemljivo.

Drugače rečeno, če Grčiji kreditodajalci odpišejo polovico dolga in odplačevanje druge polovice podaljšajo na 50 let, se bodo Grki najbrž navadili, da na leto porabijo za 1-2% manj kot ustvarijo. Toda glavnica dolga bo še vedno ostala.

In bodite prepričani, da kreditodajalci to dobro razumejo, ne glede na retoriko, ki jo uporabljajo. Ko se bodo strasti pomirile, bo prišel trenutek za dogovor. Continue reading

Trdovratni zlagani mit o zlatem standardu

Aleš Praprotnik

Sij zlata kot kaže pomaga ustvarjati vztrajen in slepeč mit, ki se ga trdovratno oklepajo predvsem libertarci in predstavniki avtrijske ekonomske smeri. Namreč mit o tem, da je bilo na zlatem standardu nekoč bolje. In da bi bilo bolje, če bi ga zopet uvedli. To zablodo sva v različnih postih vsak po svoje z Jožetom že obelodanila, vendar jo je očitno potrebno vztrajno ponavljati preden bo dokončno izginila. Naj ponovim precej očitno dejstvo: v zlatem standardu država s svojo valuto ni na vrhu hierarhije denarja. To mesto zaseda zlato, zato je v svojem slepem oklepanju določenega razmerja med valuto in zlatom zgolj nemočna talka, ko pride do večje gospodarske krize. Continue reading

Varoufakis: Why Grexit is out of the question

Novi grški finančni minister Yanis Varoufakis, sicer profesor ekonomije na univerzi v Atenah (pred tem pa na univerzi Austin, ZDA), je zelo jasen glede vprašanja, zakaj Grčija ne more izstopiti iz evra. Preprosto, devalvacija valute deluje (na povečanje konkurenčnosti) samo, če se zgodi čez noč, Grčija pa sploh nima svoje valute. Če bi se Grčija pripravljala na svojo valuto (kar traja mesece dolgo), bi v pričakovanju bodoče davalvacije vsi imetniki bančnih vlog svoj denar spravili v tujino. Torej, Grčija ostaja neločljivo zvezana z evrom.

.

Sicer pa bodite pozorni na izraz “fiscal waterboarding of Greece“. Mislim, da je to najboljši izraz za opis prisilne politike varčevanja, ki jo je Evropska komisija pod diktatom Nemčije naložila perifernim državam EU v času najhujše gospodarske krize po 2. svetovni vojni.

The Modest Proposal for Resolving the Euro Crisis explained: An interview with Roger Strassburg and Jens Berger of NachDenkSeiten

Originally posted on Yanis Varoufakis:

Roger Strassburg and Jens Berger, of NachDenkSeiten, interviewed me on the Modest Proposal to Resolve the Euro Crisis and the Eurozone Conference that James K. Galbraith and I organised in Austin in November 2013. Here is Part A of the interview (Part B, which is centred upon Greece, will be posted tomorrow). (Click here for the interview in German, as published in NachDenkSeiten.)

View original 5,828 more words

Razlika med ameriškim in evropskim QE

John Cochrane v razumnem komentarju lepo razloži Bernankejevo izjavo, zakaj QE (lahko) deluje v praksi, ne pa tudi v teoriji. Razlika med ameriškim in evropskim QE je v tem, da je v ZDA Fed s tem signaliziral, da bodo obresti še dolga leta ostale nizke, v EU pa je ECB signalizirala, da bo odkupovala državni dolg (s čimer se zmanjšujejo tveganja). In Cochrane brez dlake na jeziku pove, da je pretvarjanje ECB, da s tem, ko nacionalne CB odkupujejo nacionalni dolg, ECB ne prevzema tveganja, kratkega daha. V primeru, da denimo španska CB bankrotira zaradi odkupov španskega dolga, jo bo morala reševati ECB. Prejšnji četrtek smo torej skozi stranska vrata dejansko dobili evroobveznice v preobleki diplomatske centralnobančne latovščine. Continue reading

Follow

Get every new post delivered to your Inbox.

Join 378 other followers