Ofenziva Economista na škotske volilce

Po svoje je zabavno spremljati količino člankov in tvitov, ki jih je The Economist v zadnjem tednu namenil prepričevanju škotskih volilcev, da bi bila razdružitev z Anglijo ekonomski in socialni dizaster. Tole so naslovi na twitterju današnjega jutra:*

Continue reading

Small is beautiful, vendar ne v primeru Škotske?

Na Škotskem štejejo ure do jutrišnjega referenduma o neodvisnosti po 307 letih zveze z Anglijo. V V. Britaniji in tudi v EU vlada precejšnja panika glede odcepitve Škotske, ki lahko v tem stanju krizne psihoze za seboj potegne tudi druge regije in sproži razbitje EU. Ekonomiste bolj zanima ekonomska cost – benefit analiza Škotske odcepitve in večina ekonomistov, ki so se o tem izjasnili, je skeptična do neto koristi za Škotsko. Glavni problem Škotske bo predvsem izguba transferne unije z V. Britanijo in na drugi strani bodisi vstop v evrsko monetarno unijo (kjer bo odvisna od nemškega poslovnega cikla, ki je drugačen od britanskega) bodisi monetarna samostojnost (kjer pa so v turbulentnih časih majhne države bolj podvržene finančnim šokom zaradi višje ocenjenih rizikov). V vsakem primeru pa je za Škotsko, če se bo osamosvojila, bolje, da ima svojo valuto in svojo monetarno suverenost.

Spodaj navajam zelo dober članek Adama S. Posena o škotskih plusih in minusih.

Continue reading

Imajo recesije “očiščevalni” učinek?

V ekonomiji ima debata o tem, ali imajo recesije “očiščevalni” učinek, že zelo dolg rep. Schumpeter je v 1940-ih razvil znano teorijo o kreativni destrukciji, nakar je “avstrijska šola” ekonomije razvila teorijo, da so periodični “poslovni cikli” oziroma krize koristne, ker počistijo gospodarstvo nekonkurenčnih subjektov, iz česar nato zraste močnejše in bolj konkurenčno gospodarstvo. Država zato v času krize ne bi smela posegati, ampak prepustiti gospodarstvo, da se samo očisti. S poseganjem zgolj zaseje klice naslednje krize.

V še svežem članku Foster, Grim in Haltiwanger (2014) analizirajo te “očiščevalne učinke” v ameriškem gospodarstvu in ugotavljajo, da je v prejšnjih krizah bilo veliko tega “očiščevanja”. Sedanja “Velika recesija” pa je drugačna, zanjo je značilno manj realokacije kot pred krizo (gospodarstvo se je bolj “očiščevalo” v času rasti kot v času sedanje krize), hkrati pa ima ta realokacija, ki se je zgodila, manjši pozitiven učinek na rast produktivnosti kot prejšnje krize. Foster et al nimajo odgovora na to, zakaj je ta kriza drugačna od prejšnjih, sumijo sicer na finančne omejitve, vendar empiričnega dokaza za to (še) nimajo. Continue reading

O ponižnosti, intuiciji in pravi vlogi modelov

Martin Wolf in Paul Krugman o tem, zakaj so ekonomski modeli dobri in zakaj jih nikoli ne bi smeli jemati preveč resno, pač pa staviti na poznavanje zgodovine, izkušnje in intuicijo. Modeli so zgolj igračke, s katerimi si pomagamo pri razmišljanju ali pri razlaganju pojavov, ne morejo pa verno ponazoriti stvarnosti, kaj šele napovedovati prihodnosti.

I guess the problem is that too many economists have the wrong attitude toward models. They’re not Truth; they’re intuition pumps, gadgets you use to clarify your story. You go badly wrong when you take them too seriously, and either forget that they’re just models or reject them because the world isn’t that simple.

Continue reading

Kam je šel liberalec v meni?

Nekaj odlomkov iz intervjuja, ki sem ga imel v Managerju.

Kaj ste? S katero besedo bi označili svoj svetovni nazor?

Sem liberalec.

Kaj to pomeni – ste levi ali desni?

Po definiciji revije The Economist sem progresivec. Konservativci, na primer v Ameriki, so ljudje, ki so za ohranjanje obstoječega stanja in proti razvoju; to so desničarji. Levičarji so bolj socialni, a v nekem smislu revolucionarni. Progresivec pa ni ne lev ne desen, temveč na obeh straneh pobira ideje, ki vodijo k razvoju. Continue reading

Zakaj je monetarno stimuliranje bolj nevarno od fiskalnega

Martin Wolf, glavni ekonomski komentator Financial Timesa, ki je nedavno izdal knjigo “The Shifts and the Shocks“, pravilno ugotavlja, da je monetarno stimuliranje gospodarstva prek pumpanja ogromnih količin denarja v banke ali odkupovanja enormnih količin podjetniških vrednostnih papirjev (prek QE) bistveno bolj nevarno od fiskalnega stimuliranja gospodarstva prek povečanih javnih deficitov. Monetarno stimuliranje namreč spodbuja zadolževanje zasebnega sektorja in napihovanje finančnih in nepremičninskih balonov, kar je natanko tisti glavni razlog, ki je povzročil sedanjo krizo. Krize ni sprožila preveč potratna država (javno trošenje), pač pa divje in nekontrolirano zadolževanje zasebnega sektorja prek bank, ki jih je nato država morala reševati.

Torej povečano javno trošenje za spodbuditev gospodarske rasti je v tej situaciji bolj na mestu kot pa pumpanje denarja v finančni sektor. Država lažje nadzoruje in uravnava svoj dolg kot pa zasebni sektor. Continue reading

Follow

Get every new post delivered to your Inbox.

Join 336 other followers