Koliko več proste trgovine potrebujemo?

Medtem ko so multilateralna pogajanja o nadaljnji liberalizaciji trgovine v okviru zadnjega pogajalskega kroga Svetovne trgovinske organizacije (WTO) v Dohi zašla v slepo ulico in se že šesto leto ne premaknejo iz mrtve točke, pa so si ZDA zaželele še bolj sprostiti trgovino in gospodarsko sodelovanje z dvema skupinama partnerskih držav. Predsednik Barack Obama je tako ob nastopu prvega mandata zagnal pogajanja o dveh sporazumih oziroma »partnerstvih«, in sicer s pacifiškimi državami (Trans Pacific Partnership oziroma TPP sporazum) in evropskimi državami (Transatlantic Trade And Investment Partnership oziroma TTIP sporazum). *

Bistvo obeh sporazumov ni v znižanju carin, kajti te so zaradi šest desetletij zniževanja carin v okviru WTO že izjemno nizke (pod 1.5%) in praktično nepomembne. Bistvo sporazumov je v znižanju necarinskih ovir pri vstopu na tuji trg (predvsem harmonizacija tehničnih, varnostnih, fitosanitarnih in drugih standardov) ter v zaščiti intelektualne lastnine (zaščita avtorskih pravic, podaljšanje patentne zaščite) in mehanizmih zaščite vlagateljev (»zloglasni« ISDS sporazum). Drugače rečeno, pri obeh sporazumih ne gre za tradicionalne trgovinske sporazume (sporazume o prosti trgovini), pač pa za sporazume o lažjem vstopu na tuje trge in o zaščiti pravic podjetij na tujih trgih. Continue reading

Koliko enačb naj ima makroekonomski model?

Robert Waldmann se je razpisal na temo kritike makroekonomskih modelov. Primerja “stare” velike keynesianske makromodele z novejšimi (novokeynesianskimi in RBC) DSGE modeli in izpostavlja slabosti DSGE, ki se hvalijo s tem, da so majhni (malo enačb), da so mikrofundirani in notranje konsistentni. No, Waldmann točko-za-točko razbije vse tri postulate in zaključi, da mikrofundirani DSGE modeli niso konsistentni z mikropodatki (saj sploh ne temeljijo na dejanskih mikro študijah, pač pa so izmišljeni), da so “notranje konsistentni” zgolj s privzetimi predpostavkami in da je najboljša oznaka zanje, da so “konsistentni z mikroekonomskimi predpostavkami, ki so bile standardne v 1970-ih letih“.

Continue reading

Moralni “argumenti” glede nepomembnosti neenakosti so izsesani iz prsta

Branko Milanovic razsuva tezo Harryja Frankfurta, v kateri slednji pravi, da ekonomska neenakost iz teoretskega vidika ni nemoralna. Medtem ko nam intuicija veleva, da moramo biti zaskrbljeni glede neenakosti, pa ta intuicija nima temelja v moralni teoriji. Moralna teorija naj bi nam velevala, da se moramo brigati le za naše osebno dobro počutje in ne v relaciji do drugih (kar je sicer v naprotju s tezami Adama Smitha). Kljub temu pa Frankfurt skozi stranska vrata dovoljuje našo skrb za tiste, ki imajo “prenizke vire”.

Milanovic razsuva oba Frankfurtova argumeta. Prvič, naših potreb ni mogoče deliti na avtentične in neavtentične. Kot družbena bitja so vse naše potrebe oblikovane v kontekstu družbe, v relaciji do ostalih članov družbe. V odvisnosti od razvitosti in specifike družbe, v kateri živimo. Dobro ali slabo se počutimo v odvisnosti od zadovoljenosti naših potreb glede na ostale člane družbe. In drugič, če v našo funkcijo koristnosti pripustimo, da ni v redu, če imajo nekateri člani družbe prenizke dohodke, moramo enako narediti tudi glede tistih, ki imajo ali zaslužijo več. S tem v našo funkcijo koristnosti pripeljemo primerjavo z ostalimi člani družbe. S tem pa se seveda postavi vprašanje, katera je tista meja revščine, ki nas “zmoti” pri zadovoljevanju naših potreb. Je to absolutna meja revščine v svetu, ali nacionalna meja revščine, ali nekaj tretjega?

Milanovic s tem lepo pokaže, kako so moralno-teoretski “argumenti” glede nepomembnosti neenakosti izsesani iz prsta.

Continue reading

Vikend branje

Varoufakis on when economics clashes with real world politics

On the relevance of game theory in real life negotiations:

Roy Bailey, University of Essex: Was the surprise referendum of July 5 conceived as a threat point for the ongoing bargaining between Greece and its creditors, and has the last year caused you to adjust how you think about game theory?

Varoufakis: I shall have to disappoint you Roy [Editor’s note: Roy Bailey taught Varoufakis at Essex and advised on his PhD]. As I wrote in a New York Times op-ed, game theory was never relevant. It applies to interactions where motives are exogenous and the point is to work out the optimal bluffing strategies and credible threats, given available information. Our task was different: It was to persuade the “other” side to change their motivation vis-à-vis Greece.

Continue reading

Novodobni gordijski vozel

Včeraj smo naleteli na zanimiv fenomen – na novodobni gordijski vozel. Če dobro pogledate, se zdi kot enačba z dvema neznankama. Čakajoč na veter, se je intelektualni cvet posadke 4 ure ukvarjal z rešitvijo. Zaenkrat neuspešno. Najbrž bo potrebna gordijska rešitev.

Če kdo vidi bolj čisto rešitev, se priporočam.

Update:

Ponoči se mi je utrnila rešitev, ki je zelo enostavna – in logična (ob poznavanju osnov mornarskih vozlov). Le kako se nisem tega takoj domislil…

Gordijski vozel

Ali prevelik bančni sektor škoduje rasti?

Slabo razvit bančni sektor je seveda problematičen iz vidika rasti. Ker pač potencialno produktivne naložbe ne morejo priti do financiranja in zato BDP raste počasneje. Toda problematičen je tudi prevelik bančni sektor. Zadnje študije kažejo, da so razlogi različni. Eden od razlogov je, da hitro rastoč bančni sektor privablja najboljše kadre iz drugih panog, ki (tudi zato) počasneje rastejo. Drugi razlog je v tem, da banke financirajo projekte, ki imajo “collateral”, materialno zavarovanje, torej premoženje, s katerim lahko zavarujejo kredit, in pri tem nerade financirajo naložbe v raziskave in razvoj, ki pa imajo dolgoročno največji potencial za rast.

Seveda pa je problem tudi v samih študijah. Tim Harford spet, v sebi lastnem lucidnem slogu, piše, zakaj gre lahko večinoma za navidezne povezave (spurios correlation) – ker po krizi razvite države, ki imajo največje bančne sektorje (kot delež v BDP), rastejo zelo počasi, bomo avtomatsko dobili negativno povezavo med velikostjo bančnega sektorja in rastjo v razvitih državah. V nekih drugih časih, denimo obdobje pred krizo, pa bi dobili pozitivno povezavo. Continue reading

Follow

Get every new post delivered to your Inbox.

Join 442 other followers