Evropa pred grdo izbiro – sprejeti izpade električne energije in skoke cen ali še naprej kuriti fosilna goriva kot rezervo

Kajti tako gromozansko velikih hranilnikov energije, da bi premostili zimsko kurilno sezono v “sončnih državah” ali vsaj tistih nekaj tednov vetrnega zatišja v “vetrovnih državah” (Dunkelflaute) ni mogoče izgraditi ali pa bi bila astronomsko velika in astronomsko draga. Zeleni vodik? Ha, ha.

Fiziki pač ni mar za blodnje “zelenih” politikantov.

Europe just got a brutal wake-up call about green energy math. When wind & sun disappeared in December, electricity prices shot up 20X. Our current plans for batteries and storage won’t solve this for decades. Here’s the real numbers 🧵 Image

Case in point: December 2023’s “dunkelflaute” in Europe. No wind, no sun. Result? Electricity prices spiked 20x in Norway, hit record highs in Netherlands, and led Spain’s authorities to cut power to factories 🌑
Link to the post by @pietergaricano

Nadaljujte z branjem

Skriti stroški elektrike iz sončnih elektrarn

Obvezno branje za “sončne ideologe”. John Schla na pedagoški način razloži dejansko ceno elektrike iz sončnih elektrarn. In ta v sončno privilegiranih ZDA seveda ni enaka ne subvencionirani LCOE v višini  34,66 $/MWh in tudi ne nesubvencionirani LCOE v višini 67,11 $/MWh. Problem sončne energije je, da je občasna. Da bi bila sončna energija enako zanesljiva kot jedrska, bi bilo treba njene kapacitete povečati na 4,21-kratnik porabe elektrike (zaradi variabilnosti proizvodnje) in dodati baterije za 55 ur delovanja ali namesto njih dodati plinsko elektrarno enake kapacitete kot jo imajo sončne elektrarne. Tak energetski sistem pa postane izjemno drag. Stroški elektrike iz sončnih elektrarn se s tem dvignejo na 488 $/MWh, z emisijami v življenjskem ciklu 120 g/kWh. Pa še to v ZDA, kjer je izkoristek sončnih elektrarn (capacity factor) v povprečju okrog 24 %, medtem ko je v Nemčiji zgolj 11 %. Za primerjavo – skupen strošek jedrske energije (brez dodatnih skritih stroškov kot pri elektriki iz sončnih elektrarn) je 66 $/MWh (nižje od proizvodne (LCOE) cene elektrike iz sončnih elektrarn in za več kot 7-krat nižji od polne cene elektrike iz sinčnih elektrarn), hkrati pa ima samo 5 g/kWh izpustov.

Zelo dolgo branje, vendar se splača.

Solar power is the fastest growing source of electrical energy in the US. In the last year solar power generation grew by 15.52%, followed by wind at 8.27%, then natural gas at 4.17%. Solar power has captured the imagination of many as way to get unlimited “free” energy from the sun. It has been declared the cheapest and cleanest form of electrical energy by mainstream scientists and thought leaders alike.

Solar power has a much higher energy density than wind power (~7 acres/MW vs. ~60 acres/MW). This means that solar power is more suitable for constructing micro grids as there is simply no space for wind power. Micro grids are an important concept because it is becoming more difficult to get new solar and wind farms connected to the grid. The viability of industry is highly dependent on the price of energy, so it is critical to understand the real cost of a solar micro grid.

To judge solar power, four criteria will be considered: cost, reliability, CO2 emissions, and land use. The purpose of this paper is to thoroughly understand these most relevant issues.

Nadaljujte z branjem

Kako so ZDA izgubile vojno s Kitajsko pri solarnih panelih

David Fickling je v ponedeljek v Bloombergu objavil izvrstno analizo, kako so ameriška podjetja, ki so bila začetniki in imajo za seboj šest desetletij razvoja na področju solarnih panelov, v zadnjih petnajstih letih izgubile vojno s kitajskimi na področju proizvodnje solarnih panelov. Vendar zgodba ni takšna, kot nam jo poskušajo prodati ameriške administracije – da je kitajska vlada s subvencijami na nedovoljen način pomagala kitajskim podjetjem. Tako ameriška kot kitajska vlada sta subvencionirali razvoj solarne industrije. Zgodba je bolj enostavna – proizvodnja solarnih panelov je izjemno nedonosna in potrebuje velik obseg proizvodnje, da pokrije stroške. In samo kitajski trg je bil dovolj velik, da je omogočil tovrstne ekonomije obsega. Hkrati pa omogočil znižanje stroškov in cen panelov na sedanjo raven, s katero ne more konkurirati nihče, ki ni vložil v obseg proizvodnje podobne velikosti.

In seveda,uvedba carin na kitajske panele ne more rešiti problema nekonkurenčnosti ameriške solarne industrije. Le podražila bo panele in upočasnila instalacijo solarnih kapacitet. Ergo, carine bodo zgolj upočasnile boj proti podnebnim spremembam. Če so sončni paneli seveda sploh pravi način boja proti podnebnim spremembam, kot zatrjujejo njihovi ideološki podporniki. Toda če so, bodo carine samo upočasnile celoten proces.

Za tiste, ki se vam ne ljubi brati, je spodaj kratek video s ključnimi ugotovitvami. Ostali pa nadaljujte za tem z branjem kratkega povzetka, še bolje pa z originalnim člankom.

Nadaljujte z branjem