David Fickling je v ponedeljek v Bloombergu objavil izvrstno analizo, kako so ameriška podjetja, ki so bila začetniki in imajo za seboj šest desetletij razvoja na področju solarnih panelov, v zadnjih petnajstih letih izgubile vojno s kitajskimi na področju proizvodnje solarnih panelov. Vendar zgodba ni takšna, kot nam jo poskušajo prodati ameriške administracije – da je kitajska vlada s subvencijami na nedovoljen način pomagala kitajskim podjetjem. Tako ameriška kot kitajska vlada sta subvencionirali razvoj solarne industrije. Zgodba je bolj enostavna – proizvodnja solarnih panelov je izjemno nedonosna in potrebuje velik obseg proizvodnje, da pokrije stroške. In samo kitajski trg je bil dovolj velik, da je omogočil tovrstne ekonomije obsega. Hkrati pa omogočil znižanje stroškov in cen panelov na sedanjo raven, s katero ne more konkurirati nihče, ki ni vložil v obseg proizvodnje podobne velikosti.

In seveda,uvedba carin na kitajske panele ne more rešiti problema nekonkurenčnosti ameriške solarne industrije. Le podražila bo panele in upočasnila instalacijo solarnih kapacitet. Ergo, carine bodo zgolj upočasnile boj proti podnebnim spremembam. Če so sončni paneli seveda sploh pravi način boja proti podnebnim spremembam, kot zatrjujejo njihovi ideološki podporniki. Toda če so, bodo carine samo upočasnile celoten proces.

Za tiste, ki se vam ne ljubi brati, je spodaj kratek video s ključnimi ugotovitvami. Ostali pa nadaljujte za tem z branjem kratkega povzetka, še bolje pa z originalnim člankom.

Nadaljujte z branjem→