Precedenčna sodba v V. Britaniji: Protisionizem ni enako protisemitizmu

Davida Millerja, profesorja politične sociologije, so na univerzi v Bristolu odpustili zaradi njegovih stališč glede sionističnih politik izraelske vlade z obtožbo o protisemitizmu. Britansko delovno sodišče je v nedavni sodbi na 120 straneh spoznalo, da je bil profesor David Miller nepravično odpuščen zaradi svojih protisionističnih stališč in da bi moral biti protisionizem zaščiten s protidiskriminacijskimi zakoni.

Zgodba sega v leto 2019 in se nanaša na Millerjevo predavanje, zaradi katerega sta dva judovska študenta vložila pritožbo zaradi protisemitizma. The Guardian:

Two Jewish students complained about a 2019 lecture by Miller in which he identified Zionism as one of the five pillars of Islamophobia, the panel heard. The Community Security Trust, which campaigns against antisemitism, said Miller’s remarks were a “disgraceful slur”.

A review commissioned by the university found Miller had no case to answer because he did not express hatred towards Jews.

In an email to the university’s student newspaper sent in February 2021 Miller said: “Zionism is and always has been a racist, violent, imperialist ideology premised on ethnic cleansing.” In the message he also claimed the university’s Jewish Society was an “Israel lobby group”.

A separate review found these statements had been offensive to many, and in a hearing they were found to be “wrong and inappropriate”. He was then sacked for gross misconduct, the panel heard.

When his appeal was rejected he took the university to a tribunal, which he won earlier this year.

Senat sodišča je ugotovil, da so Millerjeva prepričanja izpolnjevala merila, da so “vredna spoštovanja v demokratični družbi, niso nezdružljiva s človeškim dostojanstvom in niso v nasprotju s temeljnimi pravicami drugih“.

Sodnik je dejal, da so bila protisionistična stališča, ki jih je izrazil Miller, “sprejeta kot zakonita, niso bila antisemitska in niso spodbujala nasilja ter niso predstavljala nobene grožnje zdravju ali varnosti katere koli osebe.”

Spodaj je nit o zagovoru na 97 straneh, ki ga je napisal Miller.

Nadaljujte z branjem

Izraelski genocid nad Palestinci se je začel leta 1948 z Nakbo

Za Palestince Nakba predstavlja največjo kolektivno travmo, travmo vseh travm, takrat se je začel izraelski genocid nad njimi. Leta 1947 je bil z deklaracijo OZN na palestinskem ozemlju ustanovljen Izrael, leta 1948 pa so izraelska vojska in paravojaške skupine nasilno pregnale 750,000 Palestincev (polovica palestinskega prebivalstva in 80 % prebivalcev nove države Izrael) iz njihovih domov, z njihove zemlje v begunstvo. Izraelci so zradirali 11 arabskih mest in 500 vasi in zastrupili vodnjake, da se Palestinci ne bi mogli več vrniti. Kdor se je vrnil, je bil ubit ali pregnan.

Po Nakbi 1948 je sledila Naksa 1967, ko so Izraelci sistematično pregnali še ostalih nekaj sto tisoč Palestincev in jih pregnali v Jordanijo, preostale pa stisnili v dve okupirani enklavi – Gazo in Zahodni breg.

Nakba je izraelski izvirni greh. Kar se danes dogaja v Gazi in Zahodnem bregu, je zgolj nadaljevanje popolnega etničnega čiščenja, ki se je začelo z Nakbo in nadaljevalo z Nakso.

Poklon Rogerju Watersu (ex Pink Floyd) v spodnjem intervjuju, ki je ena redkih javnih osebnosti na zahodu, ki si upa to javno povedati.

Pod njim pa je še kratek povzetek iz Wikipedije (ja, kljub pristranskosti in vplivu ameriških in izraelskih obveščevalnih služb na njene vsebine je tekst o Nakbi še vedno travmatično branje; precej boljših in bolj objektivnih zgodovinskih tekstov je o Nakbi, vendar namerno objavljam najbolj izraelsko pristranskega).

The Nakba (Arabic: النَّكْبَة, romanizedan-Nakba, lit.‘the catastrophe’) is the ethnic cleansing[2] of Palestinian Arabs through their violent displacement and dispossession of land, property, and belongings, along with the destruction of their society and the suppression of their culture, identity, political rights, and national aspirations.[3] The term is used to describe the events of the 1948 Palestine war in Mandatory Palestine as well as the ongoing persecution and displacement of Palestinians by Israel.[4] As a whole, it covers the fracturing of Palestinian society and the long-running rejection of the right of return for Palestinian refugees and their descendants.[5][6]

During the foundational events of the Nakba in 1948, approximately half of Palestine’s predominantly Arab population, or around 750,000 people,[7] were expelled from their homes or made to flee through various violent means, at first by Zionist paramilitaries, and after the establishment of the State of Israel, by its military. Dozens of massacres targeted Palestinian Arabs and over 500 Arab-majority towns, villages, and urban neighborhoods were depopulated,[8] with many of these being either completely destroyed or repopulated by Jews and given new Hebrew names. Israel employed biological warfare against Palestinians by poisoning village wells. By the end of the war, 78% of the total land area of the former Mandatory Palestine was controlled by Israel.

Nadaljujte z branjem

Umetna inteligenca kot sredstvo za boj proti teorijam zarote, vendar…

Študija psihologov z MIT in Cornell, objavljena pred dvema tednoma v reviji Science, ugotavlja, da so jezikovni roboti na osnovi umetne inteligence (UI) lahko zelo učinkoviti pri spodkopavanju vere ljudi v teorije zarote. Eksperiment je bil zasnovan tako, da so ljudi, ki so trdno verjeli v neko teorijo zarote, soočili s kondenziranim paketom nasprotnih informacij, ki jih je pripravil jezikovni UI robot, ki so mu dali nalogo, da “močno ovrže” teorijo zarote. V povprečju naj bi ljudje za eno tretjino omilili svoje prejšnje prepričanje glede teorije zarote, in ta učinek naj bi bil trajen.

Do sem vse lepo in prav. Toda, če so jezikovni UI roboti tako uspešni pri izpodbijanju  verjetja v teorije zarote, so lahko zelo uspešni tudi v nasprotno smer. Torej jih lahko uporabijo v centrih moči (vladne agencije, bogataši z lastnimi podatkovnimi centri in socialnimi omrežji), da lansirajo ciljane manipulirane informacije in ljudi prepričajo v karkoli, tudi v teorije zarote. Torej če jezikovni UI roboti lahko manipulirajo prepričanja ljudi v pozitivno smer, jo lahko tudi v negativno (iz vidika dejstvene resničnosti).

Robert Wright, jeziskoslovec in pisatelj, ki se s problemom uporabe jezikovnih UI robotov že dlje časa ukvarja (spodaj je njegov povzetek), pravi, da vseeno obstaja kanček upanja v tej nevarnosti zlorabe teh UI robotov. Sklicuje se na nedavno študijo v reviji American Political Science Review, v kateri sta raziskovalca uporabila GPT-3, da bi preizkusila priljubljeno teorijo, da bo izpostavljanje nekoga informacijam, ki so v nasprotju z njihovimi trdnimi prepričanji, verjetno imelo nasprotni učinek in jih prisililo, da še ojačajo svoje verjetje. Pokazala sta, da “milo izpodbijanje” verjetij posameznikov s paketi umetno generiranih informacij vpliva na omilitev predhodnih verjetij posameznikov. Ko pa postanejo jezikovni UI roboti tečni z “močnim izpodbijanjem” z informacijami, ki močno odstopajo od verjetij posameznikov, ima lahko to nasproten učinek in posamezniki še ojačajo svoja predhodna verjetja.

Torej tudi UI roboti bodo imeli težave skonvertirati hard core janšiste v zmerne desničarje…

Nadaljujte z branjem

Po atentatu v Libanonu: Velika regionalna vojna ali zmaga Izraela?

In the past 48 hours, Lebanon has experienced a significant geopolitical event that may have far-reaching implications for the entire region. This moment is likely to be recorded as a decisive chapter in the region’s history. Why?

Firstly, the decision to assassinate Hassan Nasrallah, the leader of Hezbollah, was made while Israeli Prime Minister Benjamin Netanyahu was in the United States, specifically during the United Nations General Assembly session. The location and timing are symbolic for two reasons: it suggests that the decision was made with American consent, and it implies that the principles of international justice, as represented by the UN, are subordinated to Israeli interests. This signals that we are living in an era where power overrides justice.

Secondly, Nasrallah’s assassination would represent a significant blow to Hezbollah. Even the group’s most loyal supporters cannot ignore this reality. Nasrallah was a charismatic leader, a skilled military commander, and a master strategist. Replacing him would not be easy, as he was a unique figure within Hezbollah. His leadership style and capabilities would be difficult, if not impossible, to replicate.

Nadaljujte z branjem