Za Palestince Nakba predstavlja največjo kolektivno travmo, travmo vseh travm, takrat se je začel izraelski genocid nad njimi. Leta 1947 je bil z deklaracijo OZN na palestinskem ozemlju ustanovljen Izrael, leta 1948 pa so izraelska vojska in paravojaške skupine nasilno pregnale 750,000 Palestincev (polovica palestinskega prebivalstva in 80 % prebivalcev nove države Izrael) iz njihovih domov, z njihove zemlje v begunstvo. Izraelci so zradirali 11 arabskih mest in 500 vasi in zastrupili vodnjake, da se Palestinci ne bi mogli več vrniti. Kdor se je vrnil, je bil ubit ali pregnan.
Po Nakbi 1948 je sledila Naksa 1967, ko so Izraelci sistematično pregnali še ostalih nekaj sto tisoč Palestincev in jih pregnali v Jordanijo, preostale pa stisnili v dve okupirani enklavi – Gazo in Zahodni breg.
Nakba je izraelski izvirni greh. Kar se danes dogaja v Gazi in Zahodnem bregu, je zgolj nadaljevanje popolnega etničnega čiščenja, ki se je začelo z Nakbo in nadaljevalo z Nakso.
Poklon Rogerju Watersu (ex Pink Floyd) v spodnjem intervjuju, ki je ena redkih javnih osebnosti na zahodu, ki si upa to javno povedati.
Pod njim pa je še kratek povzetek iz Wikipedije (ja, kljub pristranskosti in vplivu ameriških in izraelskih obveščevalnih služb na njene vsebine je tekst o Nakbi še vedno travmatično branje; precej boljših in bolj objektivnih zgodovinskih tekstov je o Nakbi, vendar namerno objavljam najbolj izraelsko pristranskega).
The Nakba (Arabic: النَّكْبَة, romanized: an-Nakba, lit. ‘the catastrophe’) is the ethnic cleansing[2] of Palestinian Arabs through their violent displacement and dispossession of land, property, and belongings, along with the destruction of their society and the suppression of their culture, identity, political rights, and national aspirations.[3] The term is used to describe the events of the 1948 Palestine war in Mandatory Palestine as well as the ongoing persecution and displacement of Palestinians by Israel.[4] As a whole, it covers the fracturing of Palestinian society and the long-running rejection of the right of return for Palestinian refugees and their descendants.[5][6]
During the foundational events of the Nakba in 1948, approximately half of Palestine’s predominantly Arab population, or around 750,000 people,[7] were expelled from their homes or made to flee through various violent means, at first by Zionist paramilitaries, and after the establishment of the State of Israel, by its military. Dozens of massacres targeted Palestinian Arabs and over 500 Arab-majority towns, villages, and urban neighborhoods were depopulated,[8] with many of these being either completely destroyed or repopulated by Jews and given new Hebrew names. Israel employed biological warfare against Palestinians by poisoning village wells. By the end of the war, 78% of the total land area of the former Mandatory Palestine was controlled by Israel.
Nadaljujte z branjem→
You must be logged in to post a comment.