Glenn Diesen: Vladno financirane nevladne organizacije so skorumpirale civilno družbo

Tale članek spodaj od enega izmed vodilnih mlajših evropskih teoretikov mednarodnih odnosov, Glenna Diesna, je obvezno branje za droben uvid v to, kako vladno financirane “nevladne organizacije” pod krinko “civilne družbe” širijo vladno propagando in kako manjšina vladno financiranih osebkov v “nevladnih organizacijah” v javnosti preglasi veliko večino družbe. To vlogo so “nevladne organizacije” odigrale tudi glede vojne v Ukrajini – brezsramno so širile ameriško propagando.

“Nevladne organizacije” so oksimoron, ker so praktično vse financirane s strani vlade. Zaradi tega je masaker, ki ga Musk in Trump delata nad USAID in NED, glavnima financerjema nevladnih organizacij po svetu, dober, kajti razkril je hobotnico in mehanizem delovanja “nevladnih organizacij” in pripeljal do bankrota in in propada večine izmed njih, ker bodo izgubile vladno financiranje. Poglejte samo dretje v ukrajinskem medijskem kokošnjaku, ko je prejšnji teden usahnilo financiranje s strani USAID. Nenadoma je zmanjkalo denarja za razširjanje ameriške propagande.

_____________

Organisations operating under the banner of “human rights non-governmental organisations” (NGOs) have become key actors in disseminating war propaganda, intimidating academics, and corrupting civil society. These NGOs act as gatekeepers determining which voices should be elevated and which should be censored and cancelled.

Civil society is imperative to balance the power of the state, yet the state is increasingly seeking to hijack the representation of civil society through NGOs. NGOs can be problematic on their own as they can enable a loud minority to override a silent majority. Yet, the Reagan doctrine exacerbated the problem as these “human rights NGOs” were financed by the government and staffed by people with ties to intelligence agencies to ensure civil society does not deviate significantly from government policies.

The ability of academics to speak openly and honestly is restricted by these gatekeepers. Case in point, the NGOs limit dissent in academic debates about the great power rivalry in Ukraine. Well-documented and proven facts that are imperative to understanding the conflict are simply not reported in the media, and any efforts to address these facts are confronted with vague accusations of being “controversial” or “pro-Russian”, a transgression that must be punished with intimidation, censorship, and cancellation.

I will first outline my personal experiences with one of these NGOs, and second how the NGOs are hijacking civil society.

Nadaljujte z branjem

Apologeti genocida: Tudi liberalni mediji so v postelji z Izraelom

I can’t put this strongly enough. Howard Jacobson’s article in today’s Observer newspaper may be one the vilest pieces of journalism published in Britain in living memory, arguing that any reporting of Israel’s documented slaughter of many thousands of Palestinian children in Gaza is a “blood libel” and antisemitic. It is pure genocide apologism.

But far worse is the fact that the Guardian Media Group signed off his column. This isn’t the work of one Zionist loon. A whole army of journalists brought it to print.

And note: Jacobson, odious as he is, isn’t responsible for the choice of photo. That is entirely down to the Observer newsroom.

I worked at both the Guardian and the Observer, its Sunday sister paper, for many years. The comment editor, the photo editor, the revise sub-editor, the Observer’s chief editor and all the section heads would have approved not only Jacobson’s text but that photo too.

Nadaljujte z branjem

Ameriška weaponizacija človekovih pravic

John Mearsheimer v brilijantni knjigi “The Great Delusion” (2019) trdi, da je v mednarodnih odnosih enopolarni sistem liberalne demokracije inherentno bolj nestabilen od multipolarnega sistema ravnotežja moči. Liberalni hegemon se bo namreč nenehno vpletal v druge države z namenom, da jim vsiljuje svoje liberalne vrednote, na čelu s človekovimi pravicami in demokracijo, kot univerzalne vrednote. In to bo počel z vsemi sredstvi, v končni instanci z orožjem, posledica česa so vedno novi inscenirani konflikti in vsiljene vojne namesto mirnega sožitja.

No, točno to počnejo ZDA po vsem svetu, pri čemer pa zlorabljajo institut človekovih pravic kot sredstvo za dosego svojih pravih ciljev (geopolitični vpliv, nadzor nad ključnimi resursi itd.). Glede Kitajske ZDA weaponizirajo institut človekovih pravic na primeru pokrajine Xinjiang, kjer kitajskemu vodstvu očitajo kršenje človekovih pravic ujgurske manjšine oziroma celo, da kitajska podjetja uporabljajo Ujgurje kot suženjsko delovno silo. V ta namen so ZDA uvedle trgovinske sankcije proti Kitajski, kjer je prepovedan uvoz izdelkov, ki je bil popolnoma ali deloma proizveden v pokrajine Xinjiang. Problem pri tem je, prvič, da se ZDA sploh niso potrudile dokazati kršenja človekovih pravic in prisilnega dela ujgurskega prebivalca. In drugič, da s tem, ko prepovedujejo uvoz izdelkov iz pokrajine Xinjiang, dejansko škodijo ujgurski manjšini, ki naj bi jo ščitile s svojimi sankcijami. Ta prepoved uvoza namreč vpliva na zmanjšane razvojne možnosti in povečano brezposelnost v pokrajini Xinjiang. Toda ujgurska manjšina tukaj za ZDA služi zgolj kot orožje proti Kitajski zaradi ameriške geopolitične agende, Ujgurji pa plačujejo ceno za to.

Spodaj je dober komentar Arnauda Bertranda na to temo.

Nadaljujte z branjem