Kaj zdaj, ko je kitajski startup DeepSeek zrušil mogočni ameriški NASDAQ: Se bo Trump lotil Kitajske?

Zgodilo se je po pričakovanju, čeprav s tedensko zamudo. Kitajski startup DeepSeek (z vrednostjo naložbe v višini 5.6 mio dolarjev) je zrušil valuacije najmogočnejših ameriških tehnoloških podjetij, ki so včeraj izgubile skupaj okrog 1,500 milijard dolarjev tržne kapitalizacije. Samo borzna vrednost Nvidie je padla za skoraj 600 milijard dolarjev. Problem je seveda, da DeepSeek ni pokazal samo, (1) kako zelo prenapihnjene so borzne valuacije ameriških tehnoloških podjetij in (2) kako zelo so prenapihnjene investicije v tehnologije umetne inteligence in čipov zanje ter (3) kako prenapihnjena so pričakovanja komercializacije botov umetne inteligence, temveč (4) da je DeepSeek zrušil mit ameriškega tehnološkega vodstva na sami zgornji tehnološki meji.

Po tem, ko je to naredil en startup, pričakujte, da se bodo v to področje zakadila ostala, večja kitajska podjetja in razvojno šla še naprej. Ameriškim korporacijam bodo vzele možnost obetane ekstenzivne komercializacije umetne inteligence (le kdo bi še plačeval mesečno najemnino za uporabo OpenAI ChatGPT, če pa je uporaba DeepSeek zastonj?!) In ko bodo kitajska podjetja razvila svojo Nvidio in dokončale razvoj litografije za proizvodnjo čipov, je ameriške tehnološke dominacije konec. Konec je možnosti, da bi ZDA še lahko kakorkoli omejevale kitajski vzpon na sam vrh ter kitajsko globalno tehnološko dominacijo.

Kaj torej preostane Trumpu? Se bo spravil z “all out” tehnološko in trgovinsko blokado na Kitajsko, tako kot so se ZDA v času J.F. Kennedyja v začetku 1960-ih let spravile na tedanjo Sovjetsko zvezo, ki je Američane prehitela v vesoljski tehnologiji? Lahko da se bo v svojem (in splošnem ameriškem) napuhu res odločil za to potezo in vanjo potegnil vse zahodne države. Toda verjetnost uspeha je majhna. Zahodne države skupaj premorejo 1 milijardo prebivalcev in cirka 40 % globalnega BDP, medtem pa Kitajski ostane globalni trg s 7 milijardami ljudi in 60 % globalnega BDP. In ta “globalni Jug” je naklonjen sodelovanju s Kitajsko (ker jim ne pridiga, ampak financira in gradi infrastrukturo in ker jim zagotavlja tehnološko dovršene in cenovno dostopne izdelke).

Če je Trump pameten, bo požrl to kitajsko “žalitev” in se osredotočil na uravnotežitev trgovinskega sodelovanja. Pameten dogovor glede trgovine (z obojestranskimi carinami ali izvoznimi omejitvami) in pretoka tehnologije v obe smeri je bistveno bolj koristna opcija za ZDA kot pa totalna hladna vojna proti Kitajski in preostalemu svetu.

Toda kateri voditelj usihajočega imperija je kdaj že ravnal razumno in ni v obupu posegel po skrajnih sredstvih, čeprav je vedel, da je zaman?

Nadaljujte z branjem