Medtem ko se Trumpov rodeo s carinami nadaljuje (po Trumpovem postopnem dvigovanju carin na izdelke iz Kitajske na 145 % je Kitajska postopno dvignila carine na ameriške izdelke na 125 %, nakar je Trump v petek znižal carine na nekatere občutljive izdelke, kot so pametni telefoni in polprevodniki, na 10 %, … in to je šele zgodnja faza carinske vojne), pa je že dokaj jasno, da bo glavna zmagovala te carinske vojne Brazilija. Brazilija je bila zmagovalka carinske vojne med ZDA in Kitajsko že v prvem Trumpovem mandatu. Takrat je Kitajska začela preusmerjati svoj uvoz nekaterih ključnih kmetijskih in živilskih izdelkov (soja, koruza, govedina, piščančje meso) proti Braziliji. Pri soji se je delež ameriških izvoznikov v kitajskem uvozu zmanjšal za 10 odstotnih točk in podobno kaže tudi pri ostalih izdelkih.

In takrat so bile carine nizke. ori 145-odstotnih carinah bo seveda uvoz ameriških kmetijskih in živilskih proizvodov postal prohibitivno drag. Proizvajalci hrane iz Brazilije, Argentine in drugih držav si zato že lahko manejo roke in pošljejo zahvalna pisma Trumpu za to darilo. Na drugi strani pa ameriški proizvajalci, ki so tradicionalno volilci republikancev, najbrž po tej Trumpovi sabotaži ne bodo več tako zelo zagreti zanje.

Nadaljujte z branjem→

Below the full list of the items that are now exempt from tariffs, 20 categories of products in total organized by HS code (sourced from here):

• 8471: Automatic data processing machines and units thereof (e.g., computers such as laptops, desktops, and servers)
• 30: Parts and accessories for automatic data processing machines and their units (e.g., computer components and peripheral parts)
• 8486: Machines and apparatus for the manufacture of semiconductor devices or electronic integrated circuits
• 13.00 Smartphones and other telecommunication apparatus for cellular networks
• 62.00: Machines for the reception, conversion, and transmission (or regeneration) of voice, images, or other data (e.g., modems, routers)
• 51.00: Solid-state non-volatile storage devices (such as flash memory and solid-state drives)
• 8524: Media for the recording of sound or other phenomena, which can include optical discs (CDs, DVDs, etc.)
• 52.00: Monitors designed to directly connect to an automatic data processing machine (e.g., computer monitors)
• 10.00: Diodes, excluding photosensitive or light-emitting diodes (LEDs)
• 21.00: Transistors with a dissipation rate of less than 1 watt
• 29.00: Other transistors not covered by the previous subheading
• 30.00: Thyristors, diacs, and triacs (semiconductor switching devices), excluding any photosensitive devices
• 49.10: Photosensitive semiconductor diodes, excluding light-emitting diodes (LEDs)
• 49.70: Photosensitive transistors.
• 49.80: Photosensitive semiconductor devices not elsewhere specified or included (nesoi), such as optical coupled isolators
• 49.95: Other photosensitive semiconductor devices, excluding diodes or transistors
• 51.00: Semiconductor-based transducers other than photosensitive transducers
• 59.00: Semiconductor-based transducers other than photosensitive transducers
• 90.00: Parts of diodes, transistors, similar semiconductor devices, photosensitive semiconductor devices, LEDs, and mounted piezoelectric crystals
• 8542: Electronic integrated circuits (including microprocessors, memory chips, and similar devices)

Vir: Arnaud Bertrand

Bine Kordež

Predlog pokojninske reforme predvideva postopno zvišanje upokojitvene starosti za dve leti do leta 2035 ter podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove iz 24 na 35 najboljših let. Kljub napovedanemu dvigu odmernega odstotka z 63,5 % na 70 %, lahko spremembe vodijo v nižje pokojnine zaradi daljšega obdobja povprečenja. Dodatno se predvideva postopno zmanjšanje deleža usklajevanja pokojnin z rastjo plač s 60 % na 20 %, kar dolgoročno slabša njihov realni vrednost. Kritike so usmerjene predvsem v pomanjkanje javno dostopnih izračunov in analiz učinkov predlaganih sprememb, kar omejuje kakovost javne razprave. Kljub temu naj bi reforma prispevala k stabilnosti sistema ob starajočem se prebivalstvu.

Pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta so uskladile izhodišča pokojninske reforme in pred dnevi se je začela javna razprava o sprejetih rešitvah. Vsekakor je pomembno, da so socialni partnerjih našli kompromis brez nekih večjih družbenih nasprotovanj. Sprejete rešitve naj bi na eni strani omogočile javno-finančno vzdržnost, na drugi pa “izboljšale blaginjo obstoječih in prihodnjih upokojencev”. Glede na nesporno povečevanje deleža starejših v populaciji ter podaljševanje življenjske dobe ljudi (7 let v zadnjih 30 letih), je verjetno vsem razumljivo, da je temu nujno prilagajati tudi upokojitvena starost in tokratne spremembe zakonodaje podaljšujejo upokojitveno starost za 2 leti postopno do leta 2035.

Nadaljujte z branjem→

Po svoje je ironično, v vsakem primeru pa dvojno paradoksalno, da so ZDA, najbolj svobodna država na svetu, postale država, kamor si tujci ne upajo potovati in se je letos obisk tujcev zmanjšal za več kot tretjino. Razlog pa je, in tukaj pridemo do drugega paradoksa, da se tujci bojijo zaostrenih postopkov pri vstopu v ZDA zaradi “verbalnega delikta”. Ameriške oblasti naj bi namreč po poročanju mnogih tujih potnikov preverjale zapise posameznikov na socialnih omrežjih in zavrnile vstop ter zaplenile elektronsko opremo mnogim potnikom, ki so bili na socialnih omrežjih kritični do predsednika Trumpa in njegove administracije ter seveda do početja izraelskih oblasti.

Ne gre za Kitajsko, Rusijo, Kubo, Venezuelo in podobne zloglasne države, v katerih naj bi avtoritativni režimi omejevali svobodo govora, pač pa za najbolj svobodno državo na svetu. In da bo ironija še večja, zadnja dva meseca so najvišji predstavniki Trumpove administracije, vključno s predsednikom podpredsednikom, evropskim politikom brali levite glede omejevanja svobode govora na družbenih omrežjih, omejevanja demokracije ter omejevanja ali celo prepovedi političnega udejstvovanja politikov, ki niso po godu vladajočim.

Takšno muziko pogrešam danes. Melodijo v hrupu. Sporočilo ljubezni v hrupu.

In to pogrešam danes v svetu – signal v hrupu, razum sredi tega kaosa zadnjih let, ki se je prelevil v trampizem. Modrega državnika, ki bo znal pokazati pot ven iz tega nereda, iz tega kaosa. Pot miru in sodelovanja.

Trump se je ustrašil svojih carin, ko so se borzni trgi sesuli. Umaknil je carine in razglasil zmago, hkrati pa še povečal carinski fokus na Kitajsko. Toda tam ga čaka še večja težava v obliki rasti donosov oziroma obrestne mere na ameriške obveznice, če se Kitajska maščuje prek masovnih odprodaj ameriških državnih obveznic. Hkrati je sprožil splošni beg iz ameriškega dolarja. Veliki investitorji in države se bodo želeli znebiti premoženja v nestabilnem dolarju, podvrženemu eratičnim sentimentom “zelo stabilnega genija”.

It is indeed “one of the most extraordinary Truth posts of Trump’s presidency” in the sheer level of gaslighting at play: he’s trying to make one of the biggest and clearest humiliations in US history look like a win.

But there’s no amount of lipstick that can disguise this pig. What happened is remarkably similar to the 2022 Liz Truss fiasco in the UK: Trump came out with a remarkably foolish and terribly executed policy that created a market panic—including in the bonds market—and he had to walk it back.

But unlike the British system that—for better or worse—can get rid of woefully incompetent Prime  Ministers (that is, more incompetent than the average), the U.S. is stuck with Trump.

And unlike Liz Truss, Trump remains insulated by a circle of sycophants like Lutnick who reframe humiliating capitulations as ‘extraordinary’ triumphs, and a voter base that interprets even his most flagrant policy failures as masterful 4D chess moves.

Fact is, even after this retreat, the U.S. is in a far worse position than it used to be.

Nadaljujte z branjem→

Trump je sicer še zaostril retoriko in carinsko stopnjo na uvoz iz Kitajske dvignil iz 104 % na 125 %. Toda lahko ameriški Treasury zdrži povišane stopnje zahtevanih donosov toliko časa, kot si lahko kitajska vlada privošči povečane kapitalske izgub ob prodaji ameriških državnih obveznic? Kitajska vlada ima na voljo za 700 milijard naložb v ameriške državne obveznice, ki jih lahko počasi ali hitreje prodaja z namenom zniževanja njihovih cen in posledično spodbujanja rasti njihovih obrestnih mer. Drugače rečeno, kitajska vlada si lahko privošči več finančne bolečine, kot je lahko prenese ameriška administracija.

Zato, če bi stavil, bi stavil, da bo Trump prvi pomežiknil. Včeraj je že s pavziranjem pri carinah na vse ostale države, da bi reševal naložbe svojih oligarhovskih prijateljev.

Menda naj bi bil v ozadju Trumpovega carinskega rodea brilijantni načrt  (glejte spodnjo nit). Njegov šef ekonomskih svetovalcev Stephen Miran, s pedigrejem Harvarda, naj bi namreč izdelal brilijanten načrt, kako bi ameriške carine plačale druge države. Trump naj bi začel postopno dvigovati carine – po 2 odstotni točki naenkrat. To naj bi imelo učinek kuhanja žabe – tuji izvozniki naj bi postopno znževali izvozne cene, da bi zadržali nominalne uvozne cene na ameriškem trgu in države izvoznice naj bi postopno prilagodile tečaje svojih valut do dolarja. 

No, potem pa naj bi Trump v enem zamahu preskočil vse vmesne korake in povišal carine na absurdne višine – celo čez 50 %. In začel se je rodeo s povračilnimi ukrepi in eskalacijo carin in paniko na finančnih trgih. Nastal je kaos. In na koncu bodo carine plačali ameriški potrošniki – po eni oceni iz univerze na Yaleu naj bi ta kaos plačali ameriški potrošniki (itak!), ki naj bi jih te carine stale v povprečju okrog 3,800 dolarjev letno, njihov nominalni dohodek naj bi se znižal za 4 %, splošna raven cen pa se povečala za 2.3 % (inflacija).

Naj bi, kajti včeraj si je Trump spet malce premislil in uvedel 90-dnevni moratorij na uvedbo carin za vse države (ostane splošna 10 % carina), razen za Kitajsko, za katero je določil še višjo – 125 % carino.

Jaz dvomim, da je tak brilijanten načrt, če je res obstajal, kadarkoli penetriral Trumpove možgane. Pač pa je Trump ves čas sledil svojemu stilu – z absurdno visokimi carinami je šokiral trgovinske partnerje, da bi od njih dobil maksimalne koncesije. Toda kakšne koncesije lahko dobi, če pa povprečne carinske stopnje v okviru WTO pravil znašajo že zdaj med 2 in 7 % (po skupinah proizvodov)? Kakšne koncesije lahko dobi, če pa ZDA nimajo kvalitetnih potrošniških izdelkov, ki bi jih lahko izvažale? (praktično skoraj vsi kvalitetni izdelki ameriških korporacij se izdelajo v drugih državah in ne štejejo v trgovinsko bilanco ZDA) No, vse, kar Trump lahko zahteva, je, da se države zavežejo, da bodo kupovale več ameriškega orožja, več Boeingov (ja, tistih nevarnih letal) in več ameriškega LNG plina (ja, tistega dragega plina).

In potem kaj? Cel kaos je bil zaradi tega?

Če bi imel Trump resen načrt za reindustrializicijo Amerike, ne bi gledali tega kaosa. Pač pa bi izhajali iz resnih analiz, v katerih panogah je možna in smiselna reindustrializacija, kje je mogoče v doglednem času izgraditi dobaviteljske verige, kako privabiti domače in tuje investicije, temu bi sledile davčna politika za privabljanje podjetij in izobraževalna politika za izobraževanje potrebnih kadrov. Ne bi bilo carin in ne bi bilo ukinitve ministrstva za izobraževanje.

Ampak, če si Trump, si pač Trump.

Nadaljujte z branjem→

Kitajska se je na Trumpov dvig carin za 50 točk pričakovano odzvala z enakim dvigom za 50 točk. Glede stopnje carin sicer vodijo ZDA s 104 % carino (20 + 34 + 50 %), Kitajska se je samo približala na 84 % (34 + 50 %). Tako visoke splošne carine v praksi pomenijo prohibitivno visoke carine – pri tako visokih dodatnih dajatvah se trgovina večinoma več ne splača. No, nekaj kitajskih izdelkov bo še vedno konkurenčnih, mnogi bodo prišli v ZDA posredno prek drugih držav.

Vendar so v osnovi tako visoke carine nevzdržne. Vprašanje je le, kdo bo prvi pomežiknil oziroma popustil. Zdi se, da to ne bo Kitajska. Kajti kitajska vlada je že prepovedala izvoz določenih kritičnih materialov, prepovedala kitajskim podjetjem investicije v ZDA, prepovedala uvoz ameriških filmov in naročila bankam, da se znebijo za 50 milijard dolarjev svojih naložb v ameriške obveznice. Posledično je cena ameriških obveznic strmoglavila, zahtevan donos pa se je povečal za več kot 0.6 odstotnih točk v zadnjih dveh dneh. S tem je Kitajska signalizirala, da je pripravljena na boj do konca.

Vir: Financial Times

Vprašanje danes ni, ali lahko kitajsko gospodarstvo preživi Trumpov carinski šok, pač pa, ali ga lahko preživi ameriško gospodarstvo. Trumpov carinski šok lahko odnese med 0.2 in največ 2.5 % kitajskega BDP, kar kitajsko gospodarstvo v povprečju lahko zdrži. Toda ameriška podjetja večino tehnoloških izdelkov in aparatov za domačo uporabo proizvajajo na Kitajskem ali kitajskih podjetijih v drugih državah, kot sta Vietnam in Mehika. Večina poceni izdelkov v Walmartu prihaja iz Kitajske. Zaradi tako visokih carin bodo ameriške korporacije prisiljene zamenjati svoje dobavitelje teh izdelkov oziroma organizirati proizvodnjo v drugih državah. To pa lahko traja nekaj let.

Toda Trump ni v vojni samo s Kitajsko, pač pa z vsem svetom. Za vse države je uvedel med najmanj 10 % in 50 % carine.

Torej koliko časa bo Trump vztrajal pri tej norosti preden bo počilo ameriško gospodarstvo?