Ključni deli prezentacije (dolgem prepričevanju, kako je rast škodljiva in nepravična), iz katerih izhaja, kako si fundamentalistični levičarji predstavljajo “odrast”. Poglejte in se vprašajte, kako realističen je ta koncept. Pomislite na to, kdo bo ustvaril vse te dobrine, ki bi jih zastonj prejemali. In pomislite, kaj bo z nerazvitimi državami, če več ne bodo smele rasti? Bodo za večno obsojene na revščino in bedo?

Odrast je koncept za zahodnjaške fundamentalistične filozofe, ki imajo polne riti in zmedene glave. Odrast v svoji osnovni premisi “dovolj za vse” spominja na socialistično krilatico “vsakomur po svojih potrebah”. Odrast je dejansko socializem, vendar z malo materialne proizvodnje. Oziroma odrast je socializem zmešan s predindustrijsko ravnijo proizvodnje. Na ta način tudi postane bolj razumljivo, zakaj je ta koncept tako pri srcu radikalnim levičarskim gibanjem na Zahodu. Ki in ker še niso odrasla.

Nadaljujte z branjem→

In potem seveda dobiš tole: infrastrukturno razsulo v javnem prevozu v ZDA in visoko tehnološko razvit javni promet v Kitajski (da ne govorimo o tehnološki dominanci Kitajske na drugih področjih). Ampak ameriška politična elita pač ljubi hegemonijo in orožarsko industrijo (napaja se na borznih indeksih in donacijah teh podjetij).

Nikakor ne.

Leva (politična in intelektualna) scena je po včerajšnji zmagi desnice na evropskih volitvah neupravičeno poklapana. Interpretacija včerajšnjega volilnega dne je dokaj jasna:

1. volilci so se odločili zelo liberalno na vseh treh posvetovalnih referendumih,
2. hkrati pa so volilci izrazili zelo jasno nezaupnico sedanji vladajoči koaliciji pod vodstvom Goloba.

Torej: naši volilci so pretežno še vedno zelo liberalni, le nad sedanjo vlado so zelo razočarani.

Problem pa je, da ta vlada nima potenciala za izboljšanje, zato se celotni levosredinski politični sferi slabo piše na naslednjih parlamentarnih volitvah. Če seveda ne najde novega čudežnega dečka.

Politiki in mediji nas vsakih pet let prepričujejo, da so nacionalne volitve v evropski parlament “praznik evropske demokracije”. Žalostno, vendar objektivno dejstvo je, da nacionalne volitve v evropski parlament nimajo kakšne bližnje zveze z demokracijo v EU. Razen tega, do so bile volitve, in to svobodne volitve.

Prvič, evropski parlament (EP) je dobesedno četrtorazredna evropska institucija. Pa ne zato, ker bi kdo želel biti žaljiv, pač pa, ker so “founding fathers” EU pred desetletji EP postavili na četrto mesto med “Big 5” evropskimi institucijami po njihovi moči odločanja. V EU se ključne odločitve sprejmejo na podlagi dogovora v Evropskem svetu (predsedniki vlad oziroma držav), in to običajno najprej na relaciji Berlin – Pariz. Druga glavna odločitvena instanca je Svetu EU, kamor spadajo nacionalni ministri iz določenih področij, ki se dogovorijo o ključnih resornih politikah EU (denimo Ecofin o skupnem okvirju proračunskih politik držav itd.). Na tretjem mestu je Evropska komisja (EK), ki je izvršno telo Evropskega sveta in Svetu EU in ki hkrati predstavlja EU v svetu. Evropski parlament je šele na četrtem mestu po pomembnosti. Njegova vloga je v potrjevanju zakonodajnih predpisov, ki jih po navodilih Evropskega sveta in Svetu EU pripravi Evropska komisija. In običajno te predpise dosledno in ubogljivo sprejme. Kdaj pa kdaj se upre, vendar redko. In kdaj pa kdaj v kakšni solo akciji celo sprejme kakšno koristno odločitev, ki je v nasprotju s stališčem EK (denimo spremeba taksonomije glede virov energije).

Nadaljujte z branjem→

Državno lastništvo podjetij je lahko pozitivno iz vidika strateških interesov države, vendar pa zaradi vpletanja zasebnih interesov vladajočih in političnega mešetarjenja zna biti precej travmatično, kaotično in skregano z racionalno poslovno logiko za vodstva in nadzornike ter problematično za stabilnost poslovanja družb. Takšno zgodbo s primesmi melodrame lahko danes opazujemo v bitki pri Petrolu.

Ne želim se spuščati v partikularnosti zgodbe, vendar pa je za razumevanje dogajanja potrebno pojasniti ozadje. Vse zadeve se namreč zgodijo v določenem kontekstu. Obris zgodbe, pri čemer bom izpustil imena in podrobnosti, je naslednji. Lani novembra so nadzorniki družbe Petrol, ki je sicer skoraj tretjinsko v lasti države, vendar jo trenutno obvladujejo zasebni lastniki, nepričakovano zamenjali tedanjo predsednico uprave družbe. Bizarna podrobnost zgodbe je, da je predsednica uprave v sorodstvenem razmerju s partnerko predsednika vlade. En teden kasneje, 30. novembra lani, je vlada spremenila Uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, v kateri je za 3 cente pri litru goriva (za skoraj eno tretjino) znižala najvišje dovoljene marže trgovcev (pri dizlu iz 9,83 na 6,83 in pri neosvinčenem bencinu iz 9,94 na 6,94 centov pri litru). Argument vlade je bil, da želi s tem prispevati k znižanju inflacije.

Nadaljujte z branjem→

Prepoved izvoza naprednih čipov in tehnologije za njihovo proizvodnjo v Kitajsko se je po pričakovanju pokazala kot kontraproduktivna. Po eni strani ameriški proizvajalci čipov izgubljajo največji svetovni trg, na drugi strani pa sankcije silijo kitajska podjetja v lasten razvoj čipov in orodij za njihovo proizvodnjo. In ko se Kitajska usmeri v neko smer, jo težko kaj zaustavi. No, kitajska podjetja so že blizu, da bodo dohitela tajvanska podjetja pri najbolj naprednih čipih (SMIC je že pri 5 nm čipih in Huawei je že vložil patentno zaščito za orodja za izdelovanje 3 nm čipov).

At the Computex International Computer Show in Taipei, Pat Gelsinger, the CEO of Intel said that that if the U.S. suppression of China’s chip industry is too harsh, there is a risk of backfiring. “If the restrictions are too strict, then China will have to produce its own chips.”, Well China is already producing its own Chips!

He went on to say that Intel hopes to supply as many chips as possible to mainland China.

The U.S sanctions were meant to stop China from advancing their chip technology below 14nm, however recent news has suggested that Huawei have filed patents for a method that allows production of 3nm semiconductors. It has also been reported that Huawe’s Ascend 910B is around 10% faster in AI workloads than Nvidia’s H20 chip, specifically designed for the Chinese market to get around sanctions, forcing Nvidia to lower it’s prices to stimulate demand.

Nvidia sales previously accounted for between 20% and 25% of it’s data centre revenue, however since the latest U.S chip export restrictions came into effect in October 2023, Nvidia’s business in China has been severely limited. In a recent earnings call Nvidia acknowledged that the company’s sales in China Fell ‘Significantly’ in the first quarter of 2024.

Nadaljujte z branjem→

Nekateri v spodnjem grafu vidijo znak (previdnega) okrevanja nemške industrije

Vir: Daniel Kral

Jaz bi bil bolj previden pri teh pričakovanjih. Glede na druge indikatorje dvomim, da res prihaja do okrevanja, pač pa podatki kažejo bolj na to, da se je padanje začasno malce ustavilo. Kot vidite iz slike, je bil obseg industrijske proizvodnje letos spomladi v Nemčiji za 15 % nižji kot leta 2018.

Nadaljujte z branjem→

Drago Babič

V zadnjih letih se je v svetu pospešila izgradnja sončnih elektrarn (foto napetostnih elektrarn), tudi v Evropi, kjer letno raste po dvoštevilčnih stopnjah, v letu 2023 je dosegla kapaciteto 257 TWh in še kar raste. Evropska komisija v Strategiji EU za sončno energijo  predvideva, da bi proizvodnja iz sončnih elektrarn do leta 2030 porasla na 600 TWh letno,  kar bi predstavljalo 20% vse proizvedene električne energije v Evropi, sončna energija bi prevzela vodilno mesto med viri za proizvodnjo elektrike. Podobno gre pri nas, v zadnjih dveh letih smo praktično vsako leto podvojili proizvodnjo. Lani smo imeli zgrajenih za 1,1 GW sončnih elektrarn, letos bo moč porasla na 1,5 GW. Slovenski Nacionalni energetsko podnebni načrt predvideva do leta 2030 porast na 3,7 GW, do leta 2050 naj bi v scenariju OVE postalo sonce glavni vir za proizvodnjo elektrike s kapaciteto 13,5 GW.

Postavlja se vprašanje, ali bo taka strma rast možna in smiselna.

Nadaljujte z branjem→

V ukrajinskem mediju European Pravda so zagnali paniko, da se je Ukrajina ujela v lastno past, saj naj bi šla deklaracija, ki bo sprejeta naslednji teden na “švicarskem mirovnem vrhu”, v nasprotno smer od izvornega ukrajinskega mirovnega predloga v 10 točkah in naj bi s pristajanjem na enakovrednost različnih mirovnih predlogov pomenila posredno priznanje poraza Ukrajine. Če je bil prvotni načrt, da države v čim večjem številu sprejmejo originalni ukrajinski mirovni predlog, nakar bi poklicali Rusijo in jo prisilili, da ga sprejme, naj bi se dejanski predlog mirovne formule razvodenel v zgolj tri točke (jedrska varnost, prehranska varnost in osvoboditev ujetnikov), pri čemer je dovolj, da posamezna država podpre samo eno izmed njih. To naj bi bila cena za sodelovanje in podporo čim večjega števila držav.

V Pravdi zato navijajo, da bodisi Zelenski najde neko formulo, da se izvije iz te neugodne čorbe, ki jo je zakuhal, ali pa da ukrajinsko prebivalstvo zavrne ta slab predlog za Ukrajino.

A week is left until the summit, but everything is going not the way it was planned. This summit will likely only harm Ukraine.

European Pravda has obtained the latest draft decision of the summit – the Joint Communiqué on a Peace Framework. Some amendments to the document are dangerous for Ukraine.

Read more in the article by Sergiy Sydorenko, a European Pravda editor – Swiss Peace Summit may only harm Ukraine as everything going differently than planned.

Nadaljujte z branjem→