Temeljno pravilo v diplomaciji je, da morata z dogovorom obe strani pridobiti, torej da ima njuna interakcija pozitivno vsoto. No, Izrael se že 8 desetletij utaplja v svojih naporih, da pridobi samo on, nasprotna stran pa izgubi (igra z ničelno vsoto). Edina izjema je bil sporazum iz Osla, ki bi skoraj prinesel mir v regiji. Vendar pa Izrael nikoli ni bil pripravljen implementirati dogovora iz Osla – t.i. “rešitve dveh držav”, po kateri bi Palestinci dobili svojo državo (podobno kot Ukrajina ni implementirala dogovorov iz sporazumov Minsk 1 in 2 glede pravic ruske manjšine). In Netanyahu je glavni odgovrni krivec, da do te implementacije ni prišlo. Zato ne čudi, da je v trenutku, ko je bilo premirje med Izraelom in Hamasom tik pred sklenitvijo, Netanyahu ubil glavnega pogajalca Hamasa, ki je bil pripravljen skleniti dogovor o premirju.
Morda bo s tem Netanyahu kratkoročno pridobil, pritegnil ZDA v vojno z Iranom in širšo regionalno vojno ter začasno ostal na oblasti. Toda, kot pravi Robert Wright (spodaj), je to zgolj Netayahujeva ekstrema igra z ničelno vsoto, katere rezultat bo še večja militantnost Hamasa in vsega palestinskega prebivalstva. Miru v regiji ne bo. In očitno Netanyahu hoče prav to. Brez vojne ne more ostati na oblasti. Toda pregnati ali pobiti 2 milijonov Palestincev v Gazi pa tudi ne more. Takšnega holokausta vsem na očeh pa tudi zahodni, vsi proizraelsko usmerjeni, voditelji ne bi mogli ubraniti pred njihovimi volilci.
You must be logged in to post a comment.