Umor Haniyeha kot odraz izraelske “igre z ničelno vsoto”

Temeljno pravilo v diplomaciji je, da morata z dogovorom obe strani pridobiti, torej da ima njuna interakcija pozitivno vsoto. No, Izrael se že 8 desetletij utaplja v svojih naporih, da pridobi samo on, nasprotna stran pa izgubi (igra z ničelno vsoto). Edina izjema je bil sporazum iz Osla, ki bi skoraj prinesel mir v regiji. Vendar pa Izrael nikoli ni bil pripravljen implementirati dogovora iz Osla – t.i. “rešitve dveh držav”, po kateri bi Palestinci dobili svojo državo (podobno kot Ukrajina ni implementirala dogovorov iz sporazumov Minsk 1 in 2 glede pravic ruske manjšine). In Netanyahu je glavni odgovrni krivec, da do te implementacije ni prišlo. Zato ne čudi, da je v trenutku, ko je bilo premirje med Izraelom in Hamasom tik pred sklenitvijo, Netanyahu ubil glavnega pogajalca Hamasa, ki je bil pripravljen skleniti dogovor o premirju.

Morda bo s tem Netanyahu kratkoročno pridobil, pritegnil ZDA v vojno z Iranom in širšo regionalno vojno ter začasno ostal na oblasti. Toda, kot pravi Robert Wright (spodaj), je to zgolj Netayahujeva ekstrema igra z ničelno vsoto, katere rezultat bo še večja militantnost Hamasa in vsega palestinskega prebivalstva. Miru v regiji ne bo. In očitno Netanyahu hoče prav to. Brez vojne ne more ostati na oblasti. Toda pregnati ali pobiti 2 milijonov Palestincev v Gazi pa tudi ne more. Takšnega holokausta vsem na očeh pa tudi zahodni, vsi proizraelsko usmerjeni, voditelji ne bi mogli ubraniti pred njihovimi volilci.

Nadaljujte z branjem

Izrael ima vso pravico, da se brani pred mirovnimi pogajalci, ki so pripravljeni podpisati premirje

Nevarnost prekinitve ognja nikoli ni bila večja, zato je Izrael z učinkovito akcijo v tuji državi učinkovito preprečil realizacijo te nevarnosti. In ubil glavnega mirovnega pogajalca nasprotne strani.

Izrael lahko s kiruško natančnostjo ubije mirovnega pogajalca v 1,187 milj oddaljeni hiši v Teheranu, ne more pa Hamasovih borcev oddaljenih nekaj deset milj, zato mora uporabljati 1,000-tonske bombe. Slednje je najbolj stroškovno učinkovit način, ker sicer bi moral ciljati slehernega posameznega Hamasovca. Kar pa je drago. In ameriške pomoči ne velja kar tako neučinkovito zapravljati.

Israel has explained it had no choice but to kill a Hamas leader in Tehran, due to serious concerns he was willing to sign a peace agreement. There was also concern Iran had elected a moderate president, meaning the risk of peace had never been higher. Clearly, something had to be done and that something involved taking out the chief negotiator with a bomb.

Israel demonstrated how impressively accurate its killing can be when it’s not launching bombs into Gaza. It can somehow get a bomb 1,187 miles into Ismail Haniyeh’s guest house, taking him out along with his children and grandchildren while minimising damage to the building.

Nadaljujte z branjem

Bidnova zapuščina

V Demokratski stranki so vendarle našli način, da umaknejo predsednika Joeja Bidna kot kandidata za nov predsedniški mandat. Ključno vlogo naj bi odigral Barack Obama, ki naj bi Bidnu kot alternativo za »prostovoljni umik« ter častno ohranitev njegove »velike zapuščine« predočil, da ga bodo sicer odstavili kot predsednika ZDA na podlagi 25. amandmaja. Kakšna je torej Bidnova zapuščina, zaradi katere se je bilo vredno častno umakniti?

Kar se mene tiče, je imel Biden dva obraza. Tistega, ki smo ga gledali v prvem letu mandata na področju notranjih ekonomskih politik, in drugega, ki se je razkrival v nadaljevanju mandata na področju zunanjih politik in potemnil dosežke iz začetka mandata. Hkrati sta bili ključni značilnosti Bidnovega mandata intervencionizem, na vseh področjih, in da je z njim močno pretiraval.

Nadaljujte z branjem

Evropska grandioznost namesto veličine in njena agresivnost palčka ter bumerang vsiljevanih vrednot

Spodaj je nekaj poudarkov iz nedavnega govora “saj-veste-koga”, katerega imena se ne sme izgovarjati. Ker je avtokrat in ker je (nekdanji?) prijatelj in sponzor našega Janeza (čeprav sta danes na različnih političnih bregovih). Objavljam ga zato, ker ga drugače pri nas ne boste zasledili, čeprav zelo pronicljivo secira politični, gospodarski in moralni zaton Evrope.

European policy-making has collapsed. Europe has given up defending its own interests: all that Europe is doing today is unconditionally following the foreign policy line of the US Democrats — even at the cost of its own self-destruction. The sanctions we have imposed are damaging fundamental European interests: they are driving up energy prices and making the European economy uncompetitive.

We let the blowing up of the Nord Stream pipeline go unchallenged; Germany itself let an act of terrorism against its own property — which was obviously carried out under US direction — go unchallenged, and we are not saying a word about it, we are not investigating it, we do not want to clarify it, we do not want to raise it in a legal context. In the same way, we failed to do the right thing in the case of the phone tapping of Angela Merkel, which was carried out with the assistance of Denmark. So this is nothing but an act of submission.

Nadaljujte z branjem

Zakaj se zahodni mediji tako zelo trudijo Izrael odvezati od krivde za vojne zločine v Palestini?

Najbolj perverzno dejstvo v tej medijski cenzuri, sprenevedanju, pristranskem poročanju, mentalni gimnastiki pri oblikovanju naslovov člankov itd. je to, da vsi poznamo odgovor na naslovno vprašanje, pa si nihče ne upa tega povedati na glas.

Bizarno: Ameriški zakon, ki bi kaznoval države, ki uporabljajo svoj lastni plačilni sistem

Resnično bizarno, vendar resnično. Ameriški senator Marco Rubio je vložil predlog zakona, ki naj bi sankcioniral države, ki uporabljajo lastne, neameriške plačilne sisteme, da bi se izognili sankcijam. Kot pravi: države morajo odgovarjati za to, ker se izogibajo našim zakonom.

Torej ZDA določajo planetarne zakone in kdor se jih ne drži oziroma uporablja svoje, mora biti sankcioniran. Zato, kot je prejšnji teden pisal Washington Post, ZDA sankcionirajo tretjino držav na svetu.

Ker lahko.

Natančneje, ker mislijo, da lahko.

In so lahko, dokler Kitajska gospodarsko ni prerasla ZDA in se strateško povezala z drugimi velikimi državami v okviru BRICS+.

S koncem vojne v Ukrajini bo postalo jasno, da je cesar nag, in da ZDA več ne morejo sankcionirati nobene večje države.

Kako so Bidna vrgli iz Bele hiše

Izdajalci so vedno (po definiciji) tisti najbližji. V tem primeru je bil Barack Obama, ki je svojega nekdanjega podpredsednika prisilil k umiku. Z grožnjo, da ga bodo sicer odstavili z uveljavitvijo 25. amandmaja. Seymour Hersh:

After the debate, there was mounting pressure on Biden to drop out. The White House and the president himself denied that he was suffering from anything more than a bad day, a cold, and jet lag. There were newspaper stories about Hunter Biden, the president’s convicted son, keeping by his side and warning all White House staffers that anyone who even hinted at the truth would be fired. That message quickly was leaked to the press. Soon the White House press corps suddenly discovered that they were being misled by the president’s press secretary. There were lots of tortured questions and broken hearts, but the message was the same: the president is in good health and is going to run for re-election this fall and carry on serving for four more years after he defeats Trump.

By Saturday, July 20, former President Barack Obama was deeply involved, and there was talk that he would place a call to Biden. It was not clear whether Biden had been examined or just what happened to him in Las Vegas. “The Big Three,” the official said, referring to former House Speaker Nancy Pelosi, Senate Majority Leader Charles Schumer and House Minority Leader Hakeem Jeffries, continued to be directly involved. “On Sunday morning,” the official told me, with the approval of Pelosi and Schumer, “Obama called Biden after breakfast and said, ‘Here’s the deal. We have Kamala’s approval to invoke the 25th Amendment.” The amendment provides that when the president is determined by the vice president and others to be unfit to carry out the powers and duties of his office, the vice president shall assume those duties.

Nadaljujte z branjem

Italijanski obrat za 180 stopinj glede Kitajske, ki pa je bolj politično razkazovanje kot kaj resnega

Po 7 mesecih od prihoda na oblast in pompoznega izstopa iz partnerstva s Kitajsko v Belt & Road Initiative (BRI) se je Melonijeva odločila, da (s hčerko) odpotuje za 5 dni na Kitajsko in da deklarativno ponovno obnovi partnerstvo s Kitajsko. V treh letih bo implementirala sporazume, ki jih je odpovedala na podlagi pritiska ZDA.

Medklic: Pri BRI ne gre za politična zavezništva ali gospodarske sporazume, pač pa za načelni sporazum o skupni gradnji infrastrukturnih projektov, kot so transportne povezave.

Vendar pa, resnici na ljubo, razen političnega prestiža ta aktivnost Italije nima nekega večjega realnega pomena. Gre seveda za prestiž v korist Kitajske: po eni strani Kitajska s tem enega za enim razbija enotnost G7 (po Macronu in Scholzu) v politiki do Kitajske, ko jo diktirajo ZDA zaradi svojih interesov, na drugi strani pa je uradni Peking ponižal Melonijevo, ki je morala požreti svoje prenagljene poteze. Italija tudi sicer ni nek igralec v Evropi, hkrati pa je njeno gospodarsko sodelovanje s Kitajsko dokaj omejeno, zato Melonijevo v Bloombergu opozarjajo, naj se ne precenjuje.

When Meloni came to power, she immediately came under pressure to pick a side and she did: she chose Italy’s traditional Western allies. But as a middling G-7 economy she also couldn’t afford to burn bridges with Xi Jinping.

So seven months on from that fateful diplomatic moment, the Italian leader disembarked the presidential plane, holding her daughter Ginevra by the hand, and headed into a high-stakes meeting with the Chinese president, having taken in how France’s Emmanuel Macron and Germany’s Olaf Scholz fared.

Macron’s visit in April 2023 was criticized for too much cozying up to Xi and a comment about how Europe should resist becoming America’s “vassals.” European Commission President Ursula von der Leyen accompanied him and was damningly treated as a senior official.

Scholz didn’t have much to show from his trip earlier this year given the volume of bilateral trade, which at more than $200 billion last year exceeded France and Italy’s China trade combined. 

A measure of how Meloni did is reflected in Chinese state media reporting of the event. They were effusive about her pitch to make Italy a go-between.

That, in fairness, is wishful thinking. Italy may be punching above its weight but Meloni will need to be careful not to overplay her hand.

Vir: Bloomberg

Ko se združijo CIA, Elon Musk in zahodni mediji, da bi zrušili venezuelsko oblast

Gledamo še en ameriško orkestriran poskus državnega udara v državi, ki ni volila tako, kot bi si želela ameriška vlada. Kajti “izhodni volilni rezultati”, ki jih pripravi družba, ki jo plačuje ameriška vlada, so boljši pokazatelj volilnih rezultatov od uradnih.

Pri tem ameriške agencije uporabljajo standardne metode – spodbujanje neredov prek plačanih skrajnih in nevladnih gibanj in lansiranje lažnih informacij prek masovnih zahodnih medijev, s podporo Elona Muska na X. Spodaj je dober povzetek lažnih in manipuliranih novic.