Strinjamo se, da je Evropa na robu kolapsa oziroma je že onstran točke preloma. Tradicionalna gospodarska struktura razpada, nove pa Evropa ni sposobna izgraditi. Ni ne želje, ne vizije in ne sposobnosti, da bi naredili preboj.

Spodaj je pogled tehnološkega inovatorja, ki (tipično za tehnološke freake) težavo vidi v preveliki regulaciji in previsokih davkih. Strinjam se glede morilske regulacije v Evropi, hkrati pa menim, da je večji problem od davkov v neobstoju kapitalskega trga v Evropi, ki bi po vzoru ameriškega vlagal v startupe in prevzel rizike. Delno pa je tudi problem v evropski kulturi, ki ni nagnjena k prevzemanju tveganj, pač pa k držanju kontrole nad podjetjem. Zato 90 % financiranja evropska podjetja iščejo pri bankah, v ZDA je razmerje pol – pol. V Evropi je to no go, ker bi obstoječi lastniki tako lahko izgubili kontrolo. Problem pa je, da tak – bančni – način financiranja lahko deluje pri etabliranih podjetjih, pri startupih pa ne more, ker ti po definiciji razen nove ideje nimajo ne bilanc in ne sredstev, ki bi jih lahko zastavili za kredit. Zato pač evropski startupi vsi po vrsti zbežijo iskat kapital v ZDA. In tam ostanejo.

Nam pa ostane industrijski muzej na prostem. Lepa arhitektura iz predindustrijskega obdobja in dobra hrana.

* Aja, spodaj bodite pozorni – Lehmann je kot inovacijsko lokacijo izbral Slovenijo. Le od kod mu ta ideja?

___________

I’m German.

16 years ago, the EU and US economies were neck and neck.Today, the US economy is 50% larger than the entire EU combined.

Here’s the devastating truth behind Europe’s ongoing economic suicide 🧵:

First, let’s look at the numbers:• US GDP: $25.5 trillion
• EU GDP: $16.6 trillion

But in 2008, they were nearly equal.

What the hell happened over the past 16 years?

It’s simple: 

Europe chose security over growth.
America chose innovation over regulation.

The results?

America has produced 9 trillion-dollar companies (9/10 of the most valuable companies in the world).

Europe? ZERO. Nowhere to be found:

Nadaljujte z branjem→

Lepo jih je (bilo) videti vse štiri skupaj na odru. Roger Waters se je po 24 letih za nekaj koncertov pridružil ostali trojici na odru, nato so pa spet šli na dvoje. Roger Waters je napisal praktično vse pesmi, David Gilmour je prispeval muziko in glas. Ta interna dinamika med Watersom in Gilmourjem je nekako funkcionirala samo do albuma Final Cut (1983). Škoda.

Če pomislim, da sem bil v sedmem razredu osnovne šole, ko je razpadel največji bend 20. stoletja (ob Rolling Stones), ki sem ga nato še 45 let non-stop poslušal. Kdo se bo spomnil New kids on the block po 45 letih. Hej, a kdo sploh še ve, da so obstajali?

Kitajska je v globoki krizi, ki jo The Economist, Financial Times in Wall Street Journal že 25 let nekajkrat letno razglasijo. Ampak zdaj je Kitajska res pred kolapsom – njen letni zunanjetrgovinski presežek je dosegel skoraj 1,000 milijard dolarjev. Kar je znak (počakajte na pojasnila omenjenih medijev), da se kitajsko gospodarstvo obupno rešuje z izvozom, ker je domače povpraševanje na psu.

Final proof: tak je bil razvojni model Japonske, Južne Koreje in Kitajske. In kot vidite, so vse kolapsnile. Ni jih več.

Jok! Ne bo šlo. Kitajska je zdaj močnejša kot kadarkoli prej. Brez izstreljenega strela je zavzela večino sveta.

Komentar Nova analiza: LCOE metodologija je neustrezna za ovrednotenje dejanskih stroškov posameznih energetskih tehnologij je bil generiran s pomočjo ChatGPT 4o z ukazom, da naredi povzetek Emblemsvågovega članka v 2,000 besedah. Z nobeno verzijo “umetnega generiranja” povzetka nisem bil zadovoljen. Po številnih ponovitvah sem končal matranje s tole verzijo, ki pa sem jo moral močno editirati, da je postala vsaj približno užitna za branje. Jaz bi to napisal bistveno bolj užitno in zanimivo za branje, vključno z grafi in tabelami za ponazoritev.

ChatGPT 4o preizkušam predvsem z dvema namenoma. Prvič, ali se lahko moji študenti “prešvercajo” in zgolj na podlagi algoritmov umetne inteligence spravijo skupaj spodobno seminarsko nalogo in PPT predstavitev. Ugotavljam, da ne morejo.

In drugič, s pomočjo ChatGPT 4o (web verzija) preizkušam, ali mi lahko pripravi dober pregled literature in spisek znanstvenih referenc (v različnem stilu) za nek znanstveni članek, ki bi se ga lotil. Nato grem preverit kvaliteto umetno generiranega povzetka (različnih verzij) s tradicionalno metodo – preberem nekaj člankov in poiščem ostale citirane in povezane članke (na JSTOR, Google Scholar, NBER Working papers etc.) in primerjam moj povzetek dosedanjih študij. In ugotavljam, da je ChatGPT 4o še vedno skoraj povsem neuporaben za te namene, saj ne uspe najti vseh pomembnih raziskav in ustrezno povzeti njihovih prispevkov ter identificirati vrzeli, kjer bi bil mogoč nov znanstveni prispevek (ajde, koristen je, da naredi spisek referenc v APA stilu, vendar samo tistih člankov, za katere on “misli”, da so pomembni).

Moja presoja: ChatGPT še vedno “sucks”. Človeška inteligenca je še vedno boljša od umetne.

Težko si predstavljam, da bi umetna inteligenca lahko napisala inteligentne kritične kolumne za časopise, če že enega spodobnega, berljivega povzetka nekega članka ali večih člankov ni sposobna. Težko bodo mediji zamenjali žive pisce kolumen z algoritmi.

Ta komentar je bil generiran s pomočjo umetne inteligence – z uporabo ChatGPT 4o in nato močno editiran (* glejte več spodaj)

Jan Emblemsvåg je v sveže objavljenem članku z naslovom “Rethinking the ‘Levelized Cost of Energy’: A critical review and evaluation of the concept” naredil temeljit pregled metrike izravnanih stroškov energije (LCOE), ki se pogosto uporablja pri oblikovanju politik in ocenjevanju energetskih tehnologij. Avtor kritizira poenostavljeno formulacijo LCOE in poudarja pomembne nianse in zapletenosti, ki so pogosto spregledane, zlasti v kontekstu spremenljivih obnovljivih virov energije (VRE).

Emblemsvåg uvodoma poudarja pomen natančnega izračuna stroškov energije za informirano odločanje, zlasti s strani organizacij, kot je Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC). Poudarja, da se LCOE uporablja za primerjavo različnih energetskih tehnologij, vendar poudarja, da lahko preprostost izračuna povzroči nerazumevanje resničnih stroškov, povezanih s proizvodnjo energije.

Omejitve LCOE

Emblemsvåg ugotavlja več pomanjkljivosti v trenutni uporabi LCOE, zlasti glede njene nezmožnosti zajeti zapletenosti, ki jih prinašajo VRE. Prispevek navaja soglasje med raziskovalci, da lahko tradicionalni izračuni LCOE napačno predstavijo stroške, povezane z integracijo obnovljivih virov energije v obstoječe energetske sisteme. Emblemsvåg se je v članku osredotočil predvsem na številne ugledne mednarodne organizacije, kot je Mednarodna agencioja za energijo (IEA), ki imajo precejšen vpliv pri promociji uporabe LCOE. Ugotavlja, da nekritično uporabljajo pomanjkljivo LCOE analizo, kar vodi do potencialno zavajajočih zaključkov za oblikovalce politik.

Za razliko od njih Emblemsvåg kritično analizira formulo, ki se uporablja za izračun LCOE in razpravlja o ključnih parametrih in pomenu zagotavljanja primerljivosti različnih energetskih tehnologij. Ugotavlja, da številni izračuni LCOE ne upoštevajo kritičnih dejavnikov, kot so stabilnost sistema, zanesljivost in različne življenjske dobe različnih energetskih tehnologij. Pridružuje se drugim kritikom, in sicer da LCOE ne bi smel odražati le stroškov, povezanih s proizvodnjo energije, ampak bi moral vključevati tudi stroške na ravni sistema, da bi zagotovili natančnejšo predstavitev dejanskih stroškov energije.

Nadaljujte z branjem→

Tucker Carlsson nadaljuje s serijo odličnih intervjujev

(0:00) How Close Are We to Nuclear War?
(12:08) Why Don’t We Know All the Details of 9/11?
(25:23) The Nuclear War Chain Reaction
(33:29) Warcrimes in Serbia?
(37:05) Why Hollywood Exiled Oliver Stone
(40:33) The Economic War Between the US and Russia
(50:11) Is There Hope for Hollywood?
(57:37) The Rapid Advance of Nuclear Weapon Technology
(1:12:02) The Shadowy Acts of NATO
(1:17:07) The Origins of War Profiteering
(1:26:01) How the Democrat Party Became the Party of War
(1:32:50) How History Is Rewritten

Če zanemarimo grotesknost situacije, je to za Grendlandijo odlična priložnost. Lahko ostane samostojna in se izpogaja za velike denarje za koncesije nad izkoriščanjem naravnih bogastev in postavitev pristanišč in vojaških baz. Tudi Kitajska in Rusija bi bili zainteresirani.

EU pa bi morala biti zainteresirana še najbolj glede na to, da nima praktično nobenih strateških materialov pod svojo kontrolo. Ne vem, kaj so države in vodstvo EU počeli do sedaj, da niso videli tega strateškega potenciala Grenlandije.

Na področju razvoja in energetske politike imata obe skrajni (leva in desna) stranki, pred katerimi strašijo nemški mediji in evropska vodilna politična kasta, še najbolj normalne poglede in stališča. Sahra Wagenknecht (socialistka iz nekdanje Die Linke, zdaj Sahra Wagenknecht Alliance) bi ukinila sankcije proti Rusiji (ki škodijo nemškim podjetjem) in spet vzpostavila uvoz ruskega plina.

Na nasprotnem, na skrajno desnem polu pa bi Alice Elisabeth Weidel (Alternative for Germany, AfD) pa bi ponovno odprla jedrske elektrarne, ponovno usposobila in odprla Severni tok z aruski ploin in porušila vsa polja vetrnic.

Če sta obe skrajni stranki še najbolj normalni, kar se tiče energetike in razvoja, ima Nemčija velik problem. Razen če obe stranki zmagata in oblikujeta koalicijo.