Meni se zdita v tej situaciji danes najbolj depresivni spodnji sliki. Prva kaže zmanjšanje porabe električne energije v gospodarstvu za 16 % po letu 2021:

Če kdo misli, da gre za energetsko prestrukturiranje, ker so slovenska podjetja našla čudežno tehnologijo, da z manj energije ustvarijo več, se bridko moti. Druga slika kaže zmanjšanje obsega proizvodnje v 5 energetsko intenzivnih panogah (papirna, gumarska, nekovinska, kovinska, kemična) za več kot 15 % glede na 2021. Te dejavnosti predstavljajo skoraj polovico porabe energije v industriji in četrtino proizvodnje, izvoza in zaposlenosti. Torej – dogaja se deindustrializacija zaradi visokih cen energentov.

Nadaljujte z branjem→

Nekateri so danes spodnjo sliko proglasili za najbolj depresivno sliko Evrope: slika kaže depresivni trend pričakovanj gospodarske rasti za 5 let vnaprej. Ko so leta 2000 nekatere članice EU hrabro in glasno vstopile v bodoči dizaster, imenovan evro, so bila pričakovanja glede bodoče rasti še na ravni 2.6 %. In že to je bilo izjemno slabo v primerjavi z globalnima konkurentoma ZDA in Kitajsko. Danes, četrtletje kasneje, so se pričakovanje glede bodoče rasti prepolovila (na zgolj 1.3 %).

Glavni krivci? (1) nizka rast produktivnosti in (2) še nižja rast prebivalstva (vsota stopnje rasti produktivnosti in stopnje rasti prebivalstva je anaka stopnji rasti BDP) ter (3) energetska kriza. Evropska podjetja nimajo več razloga, da bi ohranjala svojo proizvodnjo v EU – ker ni delovne sile, ker regulacija ubija podjetniško aktivnost in tehnološki razvoj in ker je Evropska komisija z zeleno norostjo, imenovano obnovljivi viri energije, in z gospodarsko vojno proti Rusiji naredila energijo (= življenje) prohibitivno drago.

Pričakujte eksodus največjih evropskih podjetij in še večji upad spodnjega trenda v naslednjem desetletju.

Res je fascinantno videti, kako so v zadnjih 200 letih največje države (Kitajska, Indija) izgubile gospodarski primat, kako so ga prevzele nove velesile (ZDA, V. Britanija, Sovjetska zveza, Japonska) in kako so ga te spet izgubile proti Kitajski. Vprašanje je le, koliko časa bo Kitajski in Indiji uspelo zadržati ta ponovno priborjeni globalni primat.

Evropa je zgolj ameriška kolonija. Lahko jo ugasne, kadar se se ameriški administraciji to zazdi.

Zanimivo. Community Notes (nekak fact checker na X) navaja dva vira, ki kažeta, da naj bi judovska sveta knjiga Tora vsebovala 2-krat več nasilja od muslimanske svete knjige Koran. Koran naj bi vseboval pasuse glede nasilja, povezanega s samoobrambo, medtem ko naj bi judovska Tora vsebovala specifične oblike nasilja, kot sta popolno uničenje nasprotnika in genocid, česar Koran ne vsebuje.

Najprej Nate Silver (538) kot najbolj kredibilen napovedovalec izidov volitev v ZDA. Septembrska prednost Kamale Harris pred Donaldom Trumpom se je stopila (na betting marketu se je že zdavnaj):

In potem še Carlson Tucker (za katerega seveda vemo, kaj je in kaj predstavlja, vendar pa dobro odraža duh trenutka in mentalnega stanja polovice volilnega telesa ZDA):

Slovenska industrija počasi peša, med drugim jo ubijajo visoke cene energije in stagnacija v evrskem območju kot posledice energetske krize in tehnološkega zaostajanja evropskega gospodarstva. Pri nas jamramo, da ni tehnološkega razvoja, da ni idej, če pa so, pa poslovno okolje ni primerno za njihov razvoj in komercializacijo. V glavnem, ko bo zašla slovenska industrija, nimamo ničesar s čim bi jo nadomestili. Nimamo ideje, kako bi ustvarili visokokvalificirana delovna mesta, delovna mesta, ki temeljijo na znanju in so v špici tehnološkega razvoja.

No, tukaj je ideja. Tehnološki giganti, kot so Google in Microsoft in velika storitvena podjetja, katerih procesi temeljijo na obdelavi ogromnih količin podatkov in uporabi algoritmov umetne inteligence, so ugotovili, da za delovanje teh podatkovnih centrov in storitev v oblaku na osnovi umetne inteligence, potrebujejo izjemne količine stanovitne in poceni električne energije. Ugotovili so, da te energije ne morejo dobiti iz sončnih panelov ali vetrnic, pač pa, da so najbolj primeren vir jedrske elektrarne. Amazon je letos od Talna kupil 960-megawatni podatkovni center v Pennsilvaniji, ki ga poganja bližnja jedrska elektrarna. Microsoft je napovedal investicijo v ponovno odprtje že zaprte jedrske elektrarne Three Miles Island za svoj podatkovni center. Google je podpisal pogodbo s Kairos Power, ki naj bi prek majhnih modularnih reaktorjev zagotavljala zansljivo, stabilno in poceni nizkoogljično energijo za Googlov podatkovni center z umetno inteligenco.

Torej: zakaj ne bi privabili v Slovenijo tehnoloških velikanov z izgradnjo še enega dodatnega bloka jedrske elektrarne v Krškem, ki bi tehnološkim podjetjem zagotavljal dovolj stabilne in poceni električne energije za podatkovne centre? Koliko visokokvalificiranih delovnih mest (programerjev, inženirjev, podpornih služb…) bi lahko Slovenija s tem ustvarila? In koliko novih delovnih mest bi nastalo zaradi vznikanja majhnih tehnoloških podjetij okrog tehnološkega velikana?

Jedrska energija postaja velik privlačni faktor za prihodnji tehnološki in gospodarski razvoj. Zakaj ne izkoristimo potenciala krške elektrarne?

Problem elektrike iz sončnih panelov je, da je zgolj občasna. Za razliko od elektrike iz stanovitnih virov, kot so jedrska, termo ali tudi hidro elektrarn, elektrika iz solarjev nima konstantne cene. Niha v skladu s sončnim in sezonskim ciklom. Ena sekunda električne energije sredi sončnega poletnega dneva ni enako vredna kot sekunda električne energije pozimi, zjutraj ali pozno popoldne. Več je sonca, manj je vredna elektrika iz sončnih panelov. Ko je sonca največ (sredi poletnega dneva), je tržna cena elektrike iz sončnih panelov blizu ničle ali celo negativna.

In več kot je sončnih elektrarn priključenih na omrežje, večji je problem. Kajti sredi sončnega poletnega dneva proizvajajo elektriko, ki je nihče ne potrebuje in je ni mogoče shraniti (zato je malo ali nič vredna), pozno popoldne, ko sonce izgublja moč, pa je potrebno vklapljati nadomestne kapacitete (plinske elektrarne) ali uporabljati drage baterije. Poglejte spodnji zelo nazoren graf. Vsak megawat inštaliranih sončnih panelov mora imeti pokritje v megawatu inštaliranih nadomestnih kapacitet ali baterij. Problem se nato samo še poveča izven pomladno-poletne sezone, ko je sončnih dnevov malo, so krajši in ko sonce daje zelo malo moči, takrat inštalirane kapacitete baterij nič ne pomagajo in je treba večino časa poganjati nadomestne kapacitete (večinoma plinske elektrarne).Sončne elektrarne delujejo pač samo 12.5 % časa, jedrske pa denimo 92 % časa v letu (podobno tudi termo elektrarne).

Če investira država v sončne panele, mora v enaki meri investirati tudi v nadomestne plinske elektrarne in baterije (ob ogromnih investicijah v nadgradnjo omrežja), kar podvoji kapaciteto potrebnih energetskih zmogljivosti in seveda vrednost potrebnih investicij močno poveča. Bistveno bolj, kot če bi namesto sončnih panelov imeli samo plinske elektrarne (kar je umazano) ali kombinacijo brezogljičnih hidro in jedrskih elektrarn.

Zato, ko nekdo govori o nizki LCOE ceni elektrike iz sončnih panelov in da so se cene panelov v zadnjem desetletju znižale za 90 %, veste, da je bodisi popolni šarlatan ali pa popolni manipulant, ki bi vas rad nategnil.