Če koga zanima, danes ob 15:00 je e-talk na temo posledic Trumpove zmage za svet in Evropo. Več info spodaj in na tej povezavi.

Termin: 21. november 2024, ob 15. uri, online

V svetu, kjer politične odločitve ene velesile pogosto odmevajo po vsem svetu, bodo ameriške volitve 2024 izjemno vplivale tudi na Evropo in širši globalni trg. Po ponovni izvolitvi Donalda Trumpa so v ospredju  protekcionistični ukrepi, kot so višje carine in spodbujanje ameriške industrije. Kakšne izzive to pomeni za evropska podjetja, katerih konkurenčnost je odvisna od dostopa do ameriškega trga?

Trumpova usmeritev proti bilateralnim dogovorom in zmanjšanje podpore multilateralnim zavezništvom lahko vodi v nadaljnje preoblikovanje mednarodnega reda. Kako naj se torej Evropska unija zaščiti, ne da bi zmanjšala svojo ekonomsko in politično suverenost?

Naslovili bomo tudi ključne točke Trumpove volilne kampanje, kot so migracije, enakost spolov in pravice žensk. Obljuba, da bo zmanjšal politično polarizacijo in “postal predsednik vseh Američanov,” odpira vprašanja o njegovi strategiji za združevanje politično razdeljene države. Poleg tega Trump uživa podporo tehnoloških mogotcev, kot sta Elon Musk in John Bezos, ki si prizadevata za napredek novih tehnologij, medtem ko akademska in novinarska sfera izražata pomisleke glede njegove politike.

V diskusiji bodo sodelovali:

Pri anoreksičnih ljudeh znamo to bolezen diagnosticirati in dati ustrezna priporočila, pri državah z anoreksično motnjo pa si tega ne upamo oziroma te države določajo pravila.

Kakšna prihodnost nas lahko čaka, če se bomo kolektivno izvarčevali (izstradali) do ničle?

Spodaj je zanimiv komentar na temo “Muskovega” ministrstva za vladno učinkovitost. Ko primerjate sedanjo strukturo javnih izdatkov (in izvajalcev vezanih nanje) in Trumpov “program” (predvsem povečanje domovinske varnosti in varnosti meje), vidite, da do kakšnih bistvenih prihrankov tukaj ne bo moglo priti. Bo pa, če smo zlobni, lahko Musk malce počistil z administracijo, ki mu je do sedaj grenila življenje pri regulaciji in odobravanju subvencij.

I was making this point the other day: this is why the so-called “department of government efficiency” is very unlikely to achieve much.

Because when you look at who actually works for the US federal government the IMMENSE majority (about 80%) of people are related to defense and national/domestic security. The US is, more than any country on earth, a military and police state.

And given Trump’s and Republicans’ agenda of a stronger military, stuff like solving the border crisis, deporting illegals, etc. they’re likely to very much INCREASE jobs in those areas, not decrease. Hard to see the U.S. ending up with a much smaller army under a Trump administration…

So if 80% of the government is essentially out of bounds for DOGE right from the get go, it’s largely pointless initiative from the standpoint of broad government efficiency.

Nadaljujte z branjem→

Tako daleč smo prišli oziroma tako daleč so nas pripeljali nesposobni voditelji EU. ZDA in Kitajska rasteta, se tehnološko razvijata in sta v strateškem rivalstvu. Evropa je sebe izstradala in osiromašila na podlagi napačnih in rigidnih skupnih politik. Še nekaj let bo trajalo, da bo tudi širše dozorelo spoznanje, da sta bili dve glavni napaki EU po uspešni trgovinski integraciji (carinska unijaI): (1) skupni evropski trg (dober v teoriji, v praksi pa skupek rigidnih in škodljivih skupnih politik (politika konkurence in državne pomoči, energetska politika, fiskalna politika, zunanja in varnostna politika), ki onemogoča razvoj posameznim državam, in (2) monetarna unija (pozitivna ni niti v teoriji), ki je ubila še preostanek fleksibilnosti ekonomskih politik posameznih držav.

Vendar bo preteklo še nekaj vode, preden bo tudi širše dozorelo to spoznanje. Dejstvo je, da bi bilo “manj Evrope” danes bistveno boljše za razvoj tako posameznih držav kot glede moči in globalnega pomena Evrope nasploh.

April 2008

Teden in pol je minil od velike Trumpove zmage, ameriška in evropska politična garnitura pa se še vedno ni izvila iz šoka. Toda zdaj ni čas za jokanje, pač za premislek, kaj se odgovorni politiki lahko iz te lekcije naučijo in kako Trumpovo zmago obrniti v korist lastnih interesov.

Trumpova zmaga je bila, kljub obupani medijski javni podpori Harrisovi in trimanju volilnih napovedi v njeno korist, več kot pričakovana. Pred pol leta je bilo jasno, da Biden – takrat še percipiran kot mentalno fit – nima možnosti proti Trumpu. Enako je bilo jasno za Harrisovo, ki se je pokazala kot slaba izbira Baracka Obame za zamenjavo Bidna na volilnih lističih. Ankete javnega mnenja so namreč kazale, da ameriške volilce najbolj boli padec kupne moči zaradi visoke inflacije. Noben ameriški predsednik ni dobil novega mandata, če je predsedoval v času visoke inflacije. Ljudje krivdo za znižanje kupne moči prevalijo na vlado. Inflacija ubije možnosti ponovne izvolitve.

Zato sem pred dvema letoma v komentarju Politična cena inflacije napovedoval zmago Trumpa in republikancev.  In zato sem pred meseci zapisal, da Trumpu za zmago ni treba nič drugega, kot stalno poudarjati »Bidnovo inflacijo«.

Nadaljujte z branjem→

To je bila moja preroška napoved izpred natanko dveh let, objavljena 22. novembra 2022 v Dnevniku (in na blogu). Napoved, da bo Trump zmagal in demokrati močno izgubili zaradi inflacije, ki so jo spodbudili z energetsko krizo, to pa z vojno v Ukrajini. Pravica do splava je izjemno pomembna, vendar je ne moreš jesti, pretekla inflacija pa je ljudem skrčila količino hrane za četrtino. Kruto rečeno, vendar se je treba postaviti v kožo “navadnega” volilca (če želiš njihovo podporo)

Škoda, da nisem stavil…

_____________

Napovedi pred ameriškimi vmesnimi volitvami so predvidevale močan »rdeči val«, torej da bodo republikanci pometli z demokrati in prevzeli kontrolo nad obema domovoma parlamenta. Vzrok: občutljivost volilcev na visoko inflacijo.

Čeprav je demokratska vladna administracija pod predsednikom Bidenom s progresivnimi politikami poskrbela za izboljšanje ekonomskega položaja volilcev, čeprav je poskrbela za omilitev dolžniškega bremena študentov, čeprav je v času njenega mandata brezaposelnost upadla na najnižjo raven v zadnjih desetletjih, čeprav je dinamika števila novih delovnih mest še vedno impresivna in čeprav se je odločno borila za ohranitev pravice do splava, pa je Bidenovi administraciji spodletelo pri inflaciji. Natančneje – spodletelo ji je pri cenah goriv. Ankete so namreč pokazale, da volilci večinsko dajejo največji pomen visoki inflaciji in visokim cenam goriv, medtem ko je bila pravica do splava pomembna le dobri desetini vprašanih.

Nadaljujte z branjem→