Zakaj je “politično vmešavanje” Elona Muska problematično, “politično vmešavanje” Georgea Sorosa pa ne?
In zakaj je zloraba socialnega omrežja za politična sporočila in propagando problematična samo takrat, kadar ne koristi interesom zahodnih držav?
Macron on Musk: “If someone had told us ten years ago that the owner of one of the world’s largest social networks would support a new reactionary international and directly interfere in elections, including in Germany, I wouldn’t have believed it. Who could have imagined such a thing?”
In other words, when the very same social network was called Twitter and was directly used not just for interfering in elections, but also for organizing “color revolutions” and the “Arab Spring”—essentially regime changes in a number of countries—Paris was not only unconcerned but actively fanned the flames and supported these processes. It didn’t even bother them that this later triggered the migration of hundreds of thousands of refugees to Europe, including to the Fifth Republic, sparking an unprecedented rise in extremism and terrorism.
Let’s be honest! The events in Egypt and Tunisia are still called the Twitter Revolutions. And let’s not forget Zuckerberg, who played his own role with his platform during those events.
Zakaj Zahod nima apetita po moralnem cilju glede miru v Ukrajini?
Robert Skidelsky
Trump’s second coming promises to to replace passive war policy with active peace diplomacy. It is likely to bring about a ceasefire, possibly by the spring. That the peace terms remain vague is less important than that it will stop the killing. Once the killing engine is stopped, it will be very hard to restart it.
I have been one of a handful of advocates in the UK for a negotiated peace. On March 3, 2022, I co-signed a letter to the Financial Times with former British Foreign Secretary David Owen which urged NATO to put forward detailed proposals for a new security pact with Russia. In the House of Lords on May 19, 2022 I called for the resumption of the “Ankara peace process”, the abortive bilateral tasks between Russia and Ukraine which took place soon after the start of the war. On July 10, 2024 seven signatories joined me in a letter to the Financial Times arguing that “if peace based on roughly the present division of forces in Ukraine is inevitable it is immoral not to try now”. Such views were not attacked or censored, they were simply “cancelled” — excluded from public discussion. The only frontline political advocate of peace negotiations in Britain has been Nigel Farage, the leader of the British Reform Party.
The tormenting question remains: did it take hundreds of thousands of killed, wounded and maimed to bring a compromise peace within reach? Why didn’t diplomacy kick in sooner? All nations have their own stories to tell about themselves. The clash of their stories can cause or inflame wars. It is the traditional task of diplomacy to adjust conflicting interests so that nations can live in peace. Diplomacy failed signally to do this in the run up to the war and was virtually silent in the war itself.
Moralni bankrot Evrope in celotnega Zahoda
John Mearscheimer:
I think once you get outside of the West, almost everybody thinks that the United States and the Europeans are morally bankrupt.
I mean, we are supporting—and I’m choosing my words carefully here—we are supporting a genocide in Gaza.
It’s a genocide that people see on their computers and on their TVs on a daily basis.
So they know exactly what’s going on here, and the hypocrisy is just quite stunning.
Because the West makes a big deal of the fact that it is morally virtuous, that we are, you know, an exceptional Nation—we stand taller, we see further.
And when you think about the fact that we’re complicit in a genocide, I mean, it looks like hypocrisy in the extreme.
So I think outside the West, people understand full well that we are morally bankrupt.
And I think even inside the West, there are lots of people who have just begun to lose hope that we have our moral gyroscopes in place when it comes to dealing with the Middle East.
Nezaustavljiv vzpon evropskega skrajnega političnega populizma kot odgovor na nesposobnost evropskega političnega establišmenta
V Avstriji so po dobrih treh mesecih propadla koalicijska pogajanja. Po zmagi skrajne FPÖ se obe zmernejši veliki stranki ÖVP in SPÖ nista hoteli z njo pogovarjati o formiranju koalicije. Toda njuna dolga pogajanja so propadla in dosedanji konzervativni kancler Karl Nehammer je odstopil. Sedaj je priložnost za sestavljanje koalicije dobil svobodnjaški Herbert Kickl in konzervativna ÖVP je že napovedala, da jo bo podprla.
Avstrija je očitno naslednica evropskega trenda v vzponu skrajnega populizma na oblast (pred njo sta Madžarska, Slovaška in verjetno Romunija). Sledi Nemčija z AfD na čelu in Francija, ki lahko zgolj izbira med skrajnim levim in skrajnim desnim populizmom na čelu vlade. Trendu koristi ponovna izvolitev Donalda Trumpa, ki se “ne bo vmešaval” v “nedemokratične” trende v Evropi, kot se je Bidnova administracija (nazadnje v Romuniji pri anuliranju predsedniških volitev).
Toda ta trend se bo dodatno okrepil zaradi skrajne nesposobnosti političnega establišmenta v Evropi. Sedanji politični establišment je Evropo pirpeljal v sedanjo situacijo, ki krepi simpatije volilcev do strank z ekstremnimi stališči: (1) politično nevzdržno velike imigracije (skupna evropska migracijska politika ta problem še povečuje), (2) slepo sledenje ZDA v podpiranju ameriških vojn in kaznovanje samega sebe s sankcijami proti Rusiji in Kitajski, (3) nesposobnost spodbujanja tehnološkega in gospodarskega razvoja v Evropi, in (4) forsiranje ekonomsko nesmiselne in politično nevzdržne fiskalne ortodoksije glede prisilnega zniževanja javnega dolga v EU državah. Pri čemer zaradi razloga (1) trpijo proračuni EU držav, zaradi razlogov (2), (3) in (4) pa se večina EU držav nahaja v stagnaciji (visoke cene energije in tehnološko zaostajanje) oziroma k temu trendno drsi.
Pri tem je zanimiv še paradoks, da se vladajoče stranke sedanjega političnega establišmenta v Evropi zavzemajo za cilje, ki Evropi škodijo (“uvoz” neizobraženih in / ali kulturno nekompatibilnih migrantov; podpiranje vojne v Ukrajini, kar trajno negativno vpliva na cene energije in gospodarsko rast; škodljive energetske politike, ki forsirajo nevzdržne in drage “obnovljive” vire sonca in vetra in povzročajo visoke ravni cene elektrike; forsiranje ameriških strateških interesov prek Nata namesto oblikovanja lastne evropske varnostne arhitekture; itd.), medtem ko se skrajne evropske stranke zavzemajo za evropske cilje (kulturna identiteta, političnas in vojaška avtonomija).
Evropa se je “znebila odvisnosti od ruskega plina”, toda zakaj to pomeni več in ne manj problemov?
Ukrajina po pričakovanju ni podaljšala 5-letne pogodbe o transferu ruskega plina prek ukrajinskih plinovodov do Evrope. Zahodni politiki niso skoparili z evforijo, da se je Evropa končno “znebila odvisnosti od ruskega plina“. Toda problemi so se s tem kvečjemu povečali in ne zmanjšali. Poglejmo, zakaj.
Konec leta 2024 je neposredni uvoz ruskega plina v države EU znašal manj kot petino (14.1 milijard m3 oziroma dobrih 18 % v Q4 2024), glejte spodnjo sliko. Od tega je uvoz plina prek Ukrajine znašal le 4.1 milijard m3 oziroma manj kot 6 % v Q4 2024, 5.4 milijard m3 je bilo neposrednega uvoza ruskega utekočinjenega plina (LNG), 4.5 milijard m3 pa je bilo uvoza zemeljskega plina prek Turčije (Turkstream). Ukrajinsko zaprtje tranzita ruskega plina bo neposredno prizadelo le Madžarsko, Slovaško in Moldavijo in morda delno Avstrijo.
Vir: Brugel
Je res dobro za okolje, če Kitajska proda več električnih kot avtomobilov na naftne derivate?
Ves čas imam občutek, da se soočamo s problemom, ko se strokovnjaki problemov lotevajo z namenom propagande ali pa s čustvenim pristopom, kar seveda pomeni, da njihova stališča niso več strokovna, pač pa propaganda oziroma wishful thinking. Spodaj je tipični primer, ko se Erik Solheim (“Green politician. Diplomat. Peace negotiater. Adviser to green business. Inspirational speaker on environment and development, peace and geopolitics...“) razveseli dejstva, da bo Kitajska letos doma prodala več električnih avtomobilov od avtomobilov z notranjim izgorevanjem. Je to res dosežek za okolje?
Ko se veselimo dosežka, da bo Kitajska letos prodala več električnih avtov od bencinskih/dizelskih, se moramo predvsem vprašati ali je to res dosežek, če pa “gorivo” za te e-avte ni prav nič zeleno. Kitajska večino (61 %) elektrike pridobi iz premoga. Le 15 % elektrike je iz sonca in vetra, 13 % iz hidro in 4.6 % iz jedrskih elektrarn (glejte spodnjo sliko).
Realističnost proračuna za 2025: Za kaj bomo potrošili dodatni dve milijardi evrov?
Bine Kordež
Pred dobrim mesecem je Državni zbor sprejel proračuna za naslednji dve leti in v postopku sprejemanja smo spremljali podobne komentarje, kot jih beremo vsako leto. Vlada je izpostavljala razvojno naravnanost proračunov in omejitve, ki jih ima pri tem zaradi sprejetih zakonov. Opozicija, pa tudi mediji in interesne skupine pa so bili kritični do obsega proračuna, previsokih prihodkov (obdavčitev) in izdatkov na načelni ravni ob istočasnih pripombah za katere potrebe pa namenjamo premalo denarja. Pri tako nasprotnih informacijah so ljudje razumljivo zmedeni, a seveda jim je bližja kritika in ocene o previsokem trošenju države. To posebej, ker so načrtovani izdatki proračuna za naslednje leto kar preko 70 % višji kot v predkriznem letu 2019, ljudje pa imajo občutek, da so razmere samo še slabše.
Proračuni so po sprejetju seveda izginili iz prvih strani medijev, za večino postali zgodovina, vendar ni odveč izpostaviti nekaj vidikov proračunskega načrtovanja in gibanj. Predvsem tistih, o katerih le redko kaj preberemo.
O JEK2 vemo dovolj, premalo informacij imamo o alternativah
Drago Babič
Ne drži, da smo imeli premalo informacij o novi jedrski elektrarni. Imeli smo premalo informacij o alternativah, če jedrske elektrarne ne bi gradili.
Referendum o Jedrski elektrarni Krško 2 (Jek 2) je bil preklican. Vsebinska razloga naj bi bila dva. Nasprotniki referenduma pravijo, da zaradi premajhne informiranosti o projektu Jek 2 in o alternativah jedrski energiji volivci ne bi mogli objektivno odločati. Predlagatelji referenduma pravijo, da se zaradi prevelike politizacije vprašanja postavlja utemeljen dvom o tem, ali lahko volivci objektivno informirano, avtonomno in odgovorno odločajo o tako pomembnem dolgoročnem vprašanju nacionalnega pomena, kot je oskrba z električno energijo.
V bistvu imajo oboji prav. Premalo smo bili informirani, pa ne o jedrski energiji. O projektu Jek 2 je Gen energija pripravila izčrpne informacije, ki si jih vsak lahko ogleda na posebni spletni strani, po vsej državi so potekale kakovostne predstavitve projekta. Problem je na drugi strani: kaj je alternativa Jeku 2 v elektroenergetski oskrbi Slovenije. Ali lahko dosežemo podnebno nevtralnost za sprejemljivo ceno brez uporabe jedrske energije?
V stroki smo te alternative že podrobno obdelali (Svet za razvoj SAZU 2022, GZS 2023, Jože P. Damijan, Drago Babič 2024, IJS 2024), zadnjo študijo je pripravil Aleksander Mervar poleti/jeseni 2024, pred kratkim jo je dopolnil Jože P. Damijan (Delo, Sobotna priloga, november 2024). Vsi smo prišli do zaključka, da bi bili scenariji oskrbe z električno energijo brez jedrske energije in temelječi izključno na obnovljivih virih energije (OVE) bistveno dražji, predvsem pa bi zaradi nerazvitih tehnologij hranjenja elektrike za daljše obdobje zahtevali v času, ko vetra in sonca ni dovolj, predvsem pozimi, močno podporo fosilnih elektrarn.
Zato scenariji brez jedrske energije ne bi zagotavljali bistvenega znižanja izpustov CO2. Opiranje na sončno energijo, ki je trenutno v Evropi v modi, ni prineslo želenih rezultatov. Poleti je te energije podnevi preveč, zato cene na kratkoročnih borzah čedalje pogosteje padajo na 0 ali celo v negativno območje, zvečer in pozimi pa poletijo v nebo, do 1000 evrov/MWh, kot se dogaja v teh dneh. Takrat pomagajo le fosilne elektrarne in dragi hranilniki.
Oscar Lafontaine: Sankcije koristijo ZDA in škodujejo Evropi
Precej neumno je, če se vedno streljaš v kolena in poškoduješ samega sebe
You must be logged in to post a comment.