Yermakov padec je zgolj simptom širšega geopolitičnega preloma: ko je v očeh ameriških pokroviteljev postal strateško neuporaben, so ga brez obotavljanja odrezali, pri čemer je NABU-jev nenadni napad služil kot natančno izveden signal, da je Washington sklenil začeti čiščenje v Kijevu. Yermakov hitri odstop in patetični poskusi opravičevanja razkrivajo, da je zgolj žrtev procesa, ki ga Zelenski še vedno naivno poskuša nadzorovati, čeprav je očitno, da bo tudi on obredna žrtev ameriške izhodne strategije, Evropi pa bo prepuščeno plačilo politične in ekonomske cene ukrajinske kapitulacije. EU in London panično iščeta grešne kozle, ker bi nenaden konec vojne razkril lastne zgrešene odločitve, medtem ko Washington zahteva tišino in hiter izhod. V tem trikotniku interesov ima Rusija prednost, saj mirno opazuje zahodno razdrobljenost in vztraja pri pogojih, ki temeljijo na realnosti stanja na bojišču.
Toda problem ni ukrajinska kapitulacija. Pa ne zato, ker je bila njena usoda jasna od prvega dneva vojne, v katero jo je pahnila Amerika, pač pa, ker konec vojne prinaša odrešitev za ukrajinsko državo in ljudstvo. Ne, problem je, ker bo konec vojne v Ukrajini razkril razpad celotne konstrukcije evropske politike do vojne, vse laži evropskih politikov ter ceno, ki smo jo v Evropi plačali za ta konstrukt (v obliki uničene industrije, energetskega in inflacijskega šoka) in bodoči davek, ki ga bomo dolgoročno plačevali za ohranjanje ukrajinske opustošene države in v kali korumpirane administrativne strukture pri življenju v naslednjih desetletjih. Zato, da se ne razkrje njihova krivda, se evropski politiki tako krčevito držijo nadaljevanja vojne v Ukrajini v neskončnost.
____________
Andriy Yermak says he’s “disgusted” by the lack of support after the NABU raid. He shouldn’t be. Anyone who understands how empires operate knows exactly what just happened, the moment you stop being strategically useful, you are not protected — you are erased. And in the eyes of Ukraine’s patrons, Yermak’s usefulness expired the second he became an obstacle to the settlement being shaped behind closed doors.
The choreography of his fall tells the story. NABU, Washington’s precision instrument moonlighting as an anti-corruption agency — doesn’t shatter the life of Zelensky’s most powerful ally unless the script has been approved at a higher altitude. Yermak resigned in hours. No protest. No resistance. Because he understood something Zelensky still refuses to accept, when the Americans decide the purge is necessary, the only question left is who gets thrown first.
Zelensky actually believes that by sacrificing his own accomplices, he can protect himself. He imagines that tossing Yermak overboard will save his own skin. It is the final delusion of a man already circling the drain, the belief that loyalty to the machine will buy mercy from it. He should look into the eyes of Saakashvili.
You must be logged in to post a comment.