Na moj post From Made in Japan to Made in China sem dobil standardno neumen komentar v smsilu: ja, ja, saj veliko proizvaja, toda Kitajska je še vedno uboga, ko pogledamo cifre na prebivalca:

Dvig je inpresiven. Ostalo pa je žalost.

Izvoz Nemcije na prebivalca je skoraj 8x večji. ( 2.540 vs 19.850 usd).

Gre za klasičen idiotizem. Pomembne so absolutne številke. Tudi Slovenija je pri medaljah na prebivalca med prvimi, ampak osvojimo jih peščico. Velike države jih na eni olimpijadi osvojijo sto ali več.

Štejejo absolutne številke:

Prvič, pri 1.4 milijarde ljudi bo kitajski obseg proizvodnje / izvoza dvakrat večji od nemškega, tudi če bi Kitajci delali samo osmino nemške proizvodnje na prebivalca. Toda Kitajska se je specializirala v proizvodnji avtov in zdaj obvladuje 38 % globalnega trga, Nemčija pa le 6 %.

Drugič, za ekonomije obsega so pomembne absolutne številke. Samo pri velikem obsegu se določene stvari splača delati oziroma se povrnejo izdatki za razvoj. E-avti in baterije so tipičen primer.

Tretjič, ko si enkrat tako velik, dosežeš tako nizke stroške na enoto, pri katerih ostali zaradi nekajkrat višjih stroškov niti ne morejo priti na trg oziroma biti konkurenčni. To se zdaj dogaja pri e-avtih in baterijah zanje.

Poitem pa je tu še en moment, ki se ga očitno zaveda samo oblast, ki ima neomejen časovni horizont vladanja: strategija. Kitajska oblast gleda desetletja naprej, zato je, začenši pred več kot četrt stoletja – ko so ostali uživali v visiokih dobičkih zaradi selitve proizvodnje iz matičnih držav v Kitajsko – sistematično razvijala kompletne dobaviteljske verige za proizvode, ki se bodo proizvajali čez četrt stoletja. Od zakupa najdišč mineralov redke zemlje, litija, kobalta etc., njihove predelave, razvoja baterij, čipov, …, do razvoja končnih izdelkov. Ostali so razvijali večinoma samo končne izdelke, živeč v iluziji, da bodo komponente pač dobili na trgu.

Zdaj pa povežite strategijo z obsegom. Kitajska vlada je leta 2015 sprejela strategijo Made in China 2025, v kateri je definirala, na katerih področjih želi biti dominantni globalni ponudnik čez 10 let. Med njimi so bili e-avti in baterije (kvantni računalniki in čiste tehnologije). 8 let po  sprejetju strategije je vlada ugotovila, da je cilje uresničila. In to zdaj gledamo v obliki izvoznih deležev Kitajske in v obliki deleža ključnih komponent sodobnih tehnologij, v kateri Kitajska dosega deleže med 67 % in 95 %.

No, in medtem ko so nekateri na zahodu pred tremi leti ugotovili, da je idnustrijska strategija pomembna, je Kitajska že onstran tega in njena tekoča strategija se glasi China Standards 2035. Želi obvladovati ne samo globalno proizvodnjo, pač pa standarde pri ključnih tehnologijah prihodnosti:

Chinese national strategy launched in 2018 to influence and set global technical standards for emerging technologies like 5G, AI, and the Internet of Things (IoT) by 2035

Mislim, da se zelo malo ljudi zaveda, kaj to pomeni iz vidika prihodnje globalne dominacije. Nekaj jih vseeno razmišlja o tem:

China has focused on shaping technical standards for technology goods as a complimentary strategy to its high-tech manufacturing ambitions. The pursuit of influencing standards began much before the China Standards 2035 plan was announced, but it was the ambitious plan for 2035 that made standard-setting a key objective of China’s high-technology growth and key component of its strategy to navigate US-China high-tech competition. China drives the adoption of standards in a variety of ways; intensive participation in Standard Development Organisations (SDO), exporting Chinese standards through BRI projects and increasing participation with domestic and international industry associations. China’s growing footprint in SDOs, particularly for technology goods like 5G, AI and biotechnology is likely to embed Chinese standards within global markets. With Beijing working hard to set standards of strategic technologies of the future, advanced industrial economies will have to develop more robust technical standard-development policy frameworks to match the competition.

Zato pa beremo tako neumne komentarje posameznikov, ki živijo v svojih mehurčkih. V svetu, ki ne obstaja več. Že dolgo ne.

Članice Nata so pristale na ameriško izsiljevanje glede dviga obrambnih izdatkov na 5 % BDP in evropska komisija je oboroževanju dala prioritetio pred razvojem. Vendar pa čeprav je razprava o vojaških izdatkih in blaginji oziroma rasti, o dilemi med topovi in maslom, stara, ostaja sklep neomajno stabilen. Ko pregledamo stotine empiričnih študij in meta-analiz teh študij, se vedno znova pokaže, da je splošni učinek vojaških izdatkov na gospodarsko rast večinoma negativen ali pa ga ni.

To še posebej velja za države v razvoju, kjer vsak evro, namenjen orožju, pomeni evro manj za infrastrukturo, zdravstvo in izobraževanje. Dolgotrajno visoka obrambna poraba praviloma prinaša napačno alokacijo družbenih resursov in neučinkovitost, kar znižuje potencialno rast.

Tudi naša lastna empirična analiza na osnovi produkcijske funkcije gospodarstva, v kateri so upoštevane vse držav sveta in za dolgo obdobje (1960 – 2023), potrjuje ugotovitve tujih analiz, da vlaganja v obrambo nimajo statistično značilnega pozitivnega vpliva na gospodarsko rast. Pač pa na dolgoročno rast BDP pozitivno vplivajo standardni dejavniki – izdatki za investicije, človeški kapital in gospodarska odprtost.

Nadaljujte z branjem→

Evropskih ne, kajti vsak njen ukrep uničuje konkurenčnost evropskega gospodarstva. Torej za koga dela von der Leynova? Dobra vprašanja francoskega poslanca.

John Mearsheimer:

On 11 September 2025, I talked to Lt. Col. (ret.) Danny Davis on his podcast — “Deep Dive” — about Ukraine and the Israeli attack on Doha. We focused a lot of attention on the Russian drones that landed in Poland on the previous day, as well as Ukraine’s deteriorating situation on the battlefield. Exactly how those drones ended up wandering into Poland is not clear, but we both agreed that the claim that Russia purposely attacked Poland with unarmed drones fails the common sense test.

We also discussed Ukraine’s problems on the battlefield: 1) outnumbered overall 3:1 and 6:1 in certain key places, according to General Syrski; 2) not enough troops to cover the front lines; and 3) combat brigades manned at about 50% strength.

We also talked about the Israeli strike on Qatar, which aimed to kill not just the Hamas negotiators, but the negotiations themselves. Given that the Trump administration green-lighted the Israeli attack at the same time it was pushing Hamas negotiators to meet to discuss the US-Israeli ceasefire proposal, it is hard to see how any country or international group like Hamas could trust the United States any longer. Of course, nobody has trusted Israel for a very long time now.

Globalno prestrukturiranje gospodarske moči se odvija s svetlobno hitrostjo. Morda prehitro, da bi ga uspeli dojeti. Kitajski je v četrt stoletja uspelo, svoj delež v globalni avtomobilski proizvodnji povečati z 1.4 % na 38.4 % (za 37 odstotnih točk !). Japonski je uspelo svoj delež zmanjšati iz 21.6 % na 11.4 %, Nemčiji pa svoj delež zmanjšati iz 13.8 % na 6.1 %.To so tektonske spremembe.

In ta teden sta bila objavljena podatka: (1) da je kitajski izvoz letos presegel skupen obseg izvoza Japonske, ZDA in Nemčije, in (2) da je kitajski izvozni presežek presegel 1,200 milijard dolarjev.

Za lažje razumevanje dimenzij: Kitajska je med 2000 in 2024 povečala svoj BDP po PPP za 18 nemških BDP iz leta 2000. Kitajska je v tega četrt stoletja svoj BDP povečala za 11-krat, Nemčija le za 1-krat. Kitajska danes v treh letih gospodarsko zraste za več kot eno Nemčijo (po tekočem BDP), Nemčija pa za nič. 

Kje bo Kitajska s tem tempom v naslednjih 15 letih? Razlika med Kitajsko in ostalimi se povečuje eksponentno.

“State of the union” govor predsednice evropske komisije je pričakovano temeljil na napačni analizi stanja, da bi se razvil v krepitev vojne proti namišljenemu notranjemu in zunanjemu sovražniku in končal v fantazijah bodočih uspehov. Takšne pompozne, vendar vsebinsko prazne govore imajo običajno voditelji avtoritarnih držav – ustvarijo krizo, da lahko nato podpihujejo sentiment strahu pred zunanjim in notranjim sovražnikom, podanikom pa namesto kruha ponujajo fantazije bodočih uspehov.

Zadnja 4 leta vladavine von der Leynove so bila dizaster. Morda v borbi za vsakdanji kruh na to niste pozorni, toda katastrofa se vidi šele, ko jo pogledate od zunaj. Denimo v sliki. Ursuli je v njenem mandatu od vključno leta 2019 uspelo povečati razvojno razliko za ZDA za 6.5 %, za Kitajsko pa za 21 %. BDP evro območja od leta 2022 praktično stagnira, ameriški raste po istem trendu kot prej, kitajski pa je še pospešil rast. Vsi s(m)o imeli Covid krizo, vsi s(m)o imeli energetsko krizo in inflacijo, toda Ursuli je uspelo z napačnimi odločitvami leta 2022 evropsko gospodarstvo zaustaviti. Odločila se je za samokaznovanje (sankcioniranje) evropskega gospodarstva z odpovedjo ruskemu plinu in izvozu v Rusijo, odločila se je za 4 do 5-krat dražji ameriški plin. In v sredo je napovedala, da bo s to “strategijo” samouničevanja nadaljevala.

Koliko evropskega gospodarstva bo še ostalo pri življenju, ko se bo Ursula leta 2029 poslovila?

Nadaljujte z branjem→

This is such a ridiculous take in so many ways.

First of all, his numbers are WILDLY inflated, and I do mean wildly. The French revolution, for instance, didn’t “kill 2 million people”: most historians would agree that direct deaths from the Revolution (including the Terror) were around 30,000-40,000. He’s off by a factor of 60… He is also WILDLY off for his Russia and China numbers but I won’t go there 😏

Secondly, calling Napoleon a “facist totalitarian dictator” is laughable, if only because fascism is a 20th-century ideology with racial hierarchy at its core.

Napoleon was a classical emperor – brutal at times, but no different from countless emperors before him. By this logic, every Ottoman sultan or Roman emperor was also a ‘fascist totalitarian dictator,’ which either makes the term meaningless or makes Napoleon not the first, which means his affirmation is false either way. Plus, fascism requires strong racial components which Napoleon completely lacked – he was promoting meritocracy and civil equality under the law in Europe, not ethnic supremacy.

Nadaljujte z branjem→

Ko sem prvič gledal ta film, sem si rekel, da nočem dočakati tega časa, ko je biti idiot enako biti normalen. Ko so idioti naše povprečje. Danes, 19 let kasneje, smo že v tem času, ko volimo idiote ali pa na oblast po nekih kanalih (v največjih državah in evropskih institucijah) pridejo … no, intelektualno zelo revne osebe.

In manj kot bodo rojevali inteligentni ljudje (ker pač imajo bolj pomembne hobije ali pa gredo punce raje na špricer), hitrejši bo zdrs v idiokracijo in vladavino idiotov.

Opazujte širok smeh ameriškega predsednika Busha mlajšega, ko mu ruski predsednik Putin citira odgovor Nata na dvokratno porošnjo Sovjetske zveze / Rusije za članstvo v Natu.

Mar v ZDA ne bi imeli Sovjetske zveze / Rusije bolje pod kontrolo, če bi jo imeli v Natu kot pa da jo imajo za sovražnika?

Spet odličen članek izjemnega Johna Burna Murdocha v Financial Timesu:

V zahodnih državah (predvsem pa v ZDA in Evropi) imajo ljudje, ki se identificirajo kot konservativci, skoraj toliko otrok kot so jih imeli pred desetletji. Opazen pa je drastičen upad v številu otrok predvsem med tistimi na progresivni levici. Toda ta odločitev za manj otrok (zaradi hedonizma ali zgolj ignorance) se levičarjem vrne v obliki kazni: manj kot imajo oni otrok, relativno več jih imajo konzervativci, kar posledično potiska politiko vsake naslednje generacije bolj v desno, kot bi bila sicer.

Če je levičarjem vseeno za rodnost oziroma izumiranje nacije, bi jih pa moralo stresti predvsem to slednje – da bodo obsojeni na večno vladavino konzrvativcev, ki jim bodo postopoma omejili njihove liberalne svoboščine. Politično se na dolgi rok zmaguje z več rojevanja. Škoda, da levičarji tega ne razumejo. Kot je to slikovito in žlahtno ubesedil možakar, ki nas je pred dnevi privezoval na enem otoku: “…kad više vole pse i pedere nego da rađaju djecu“.