Marko Golob

Smo res tako ogroženi v Evropi, da moramo tako povečati izdatke za obrambo? Kdo nas ogroža? Rusi? Kitajci?

Kako naj bi nas ogrozili Kitajci je zanimivo vprašanje? Nas napadli preko pol zemeljske oble? Ali pa gre za to, da se oborožujemo za to, da bi se z njimi spopadli na njihovem teritoriju? Za kaj že?

Pa Rusi? Naj 150 milijonov Rusov napade polmilijardno (z UK vred) Evropo? Ne glede na vse pomanjkljivosti evropske obrambe je to za Rusijo, ki je skoraj pol manjša od bivše SZ, prevelik zalogaj. Saj jih Rusov niti ni dovolj, da bi nas okupirali. Maksimalni ruski moblizacijski potencial (teoretični) je 12 milijonov. Zakaj teoretični? Ker potem ne bi bilo nikogar, ki bi delal v rudnikih, tovarnah in na polju. Realni mobilizacijski potencial je od 2 do 3 milijone. S tem pa ne moreš okuprati Evrope (če vzameš grob standard 1 vojak na 40 prebivalcev). Lahko pa Rusija Evropo uniči. V pol ure! Ampak kaj bi imela od tega? Take stvari niso brez žrtev na lastni stani. Kaj bi par milijonov mrtvih pomenilo za Rusijo? Se jim to v pogojih demografske krize “splača”? Ni bolje v miru trgovati z Evropo? In, če pošteno pogledate, je to vse kar je Rusija hotela od Evrope. In malo spoštovanja.

Nadaljujte z branjem→

Redneck verzija

Zgodovina je polna primerov, kjer so se države fiskalno izčrpale z vojskovanjem, kar je vodilo v njihov zaton (Španija in Portugalska v 17. stoletju) ali v revolucije (Francija v 18. stoletju) in kjer so se izčrpale v oboroževalni tekmi (Sovjetska zveza v 1980-ih letih). Države EU so letos očitno sprejele enako strategijo. V že tako izjemno velikih težavah s tehnološko nekonkurenčnostjo, deindustrializacijo in gospodarskim zatonom so se odločile, da namesto v razvoj prihodnja leta vlagajo v orožje.

Ključno pri razumevanju odločitve za povečano oboroževanje je, prvič, ali je to iz razvojnega vidika modro in drugič, ali je ob tem mogoče ohraniti celo kožo, torej zdrave javne finance. Začnimo z drugim vidikom. Odločitev za povečanje obrambnih izdatkov s približno 1,6 % na 5 % bruto domačega proizvoda (BDP) predstavlja enega najbolj radikalnih premikov v fiskalni politiki v zgodovini sodobne Slovenije in Evropske unije. Takšen korak, ki ga vodi spremenjena percepcija geopolitične in varnostne situacije v Evropi, ima globoke in večplastne posledice za fiskalno vzdržnost, gospodarsko rast in strukturo javnih financ.

Nadaljujte z branjem→

Če so ZDA začele tehnološko vojno s čipi kot orožjem, je Kitajska tehnološko vojno premaknila še zadolg streljaj bližje k izhodišču – s striktno splošno kontrolo izvoza mineralov redke zemlje, ki bi se lahko uporabili v proizvodnji čipov, orožja ali AI. Kitajska je vmes te ameriške sankcije zaobšla z razvojem lastnih čipov (trajalo je pet let), ZDA pa se bodo zdaj morale lotiti dolgotrajnega in mukotrpnega posla z organiziranjem  celotne verige predelave redkih zemelj in proizvodnje magnetov. Kakšnih deset let lahko traja.

China just weaponized rare earths – again, but this time globally.

Beijing’s new MOFCOM Notice No. 61 (2025) goes far beyond past export bans. It now forces foreign companies to seek Chinese approval before re-exporting any product that contains even 0.1% China-origin rare earth materials or was made using Chinese refining or magnet-making technology.

This is China’s “foreign direct product rule” moment – mirroring Washington’s semiconductor controls but turning them inside out.

The move effectively gives Beijing a veto power over parts of the global chip, EV, and defense supply chains, including those operating outside its territory. Licenses will be denied for military or AI-related uses, notably 14nm chips, 256-layer memory, and military-grade AI systems.

Nadaljujte z branjem→

Glejte spodnji graf. Nemška industrija je v prostem padu. Vse napake iz preteklosti so kulminirale naenkrat: napačna energetska politika, napačna ekonomska politika (varčevanje namesto investiranja), zanemarjanje tehnološkega razvoja (zato je kitajski šok 2.0 tako ubijalski) in napačen odziv na vojno v Ukrajini. Ko si tako dolgo zanemarjal investicije v infrastrukturo, tehnološki razvoj in digitalizacijo, ko plačuješ dvojne cene za elektriko, ko si ostal brez poceni plina, ne samo, da ne moreš tekmovati z agilnimi kitajskimi konkurenti, pač pa ne moreš niti preživeti več. No, zato se nemški politiki šlepajo na vojno v Ukrajini, forsiranjo njeno nadaljevanje in celo širitev na vojno z Rusijo. Ker mislijo, da bo njihovo gospodarstvo v vojaški industriji našlo svojo rešitev. Nemška civilna industrija je izgubila proti Kitajski, zato stavijo na proizvodnjo orožja, da bi to nadomestili. Spodbujanje  vojne retorike jim pomaga pri prodaji te “strategije”.

Če ni uspelo Hitlerju, bo morda Merzu…

Morda je ta spodnji video – v vsej svoji grotesknosti – najboljša podoba sedanjega vodstva Evropske komisije. Najboljša podoba orjaške pompoznosti ob pošastni vsebinski ničevosti. Samoparodija. Ko nimaš za burek in se hvališ pred prijatelji, da si naročil Bugattija Chirona in da ga dobiš naslednji teden. Tako približno izgleda Ursula von der Leyen, ko napoveduje, kako bo EU igrala pomembno vlogo na področju umetne inteligence. Groteskni video. Kot da bi ga ustvarila umetna inteligeca z namenom parodije.

Si predstavljate, da o vodilni vlogi na področju umetne inteligence govori predstavnica skupnosti držav, ki nima omembe vrednih referenc na tem področju. Predstavnica skupnosti držav, ki je z regulacijo (dostopa do podatkov) ubila možnosti razvoja na področju umetne inteligence. Predstavnica skupnosti držav, ki je zaspala na področju vseh kritičnih tehnologij. Predstavnica skupnosti držav, kjer zadnjih 30 let ni uspelo zrasti nobeno tehnološko podjetje do faze, da bi postalo globalni igralec (edino, ki se morda lahko uvrsti v to kategorijo, je morda Spotify, pa še ta je pobegnil v Ameriko). Evropska realnost na področju 64 kritičnih tehnologij prihodnosti je v spodnjih slikah. Pri 57 tehnologijah je na prvem mestu Kitajska. Pri 7 tehnologijah so na prvem mestu ZDA. Nobena evropska država se pri nobeni izmed 64 kritičnih strateških tehnologij ne uvrsti med vodilni dve državi.Ne zdaj. Pa tudi pred 20 leti se ni. Evropa je razvojno mrtva.

Ob takšnem vodstvu Evropa nima prihodnosti. No, ima prihodnost postati industrijski muzej na prostem. No, pravzaprav je to že sedaj.

Nadaljujte z branjem→

Spodnji graf kaže neverjetno prednost Kitajske pri predelavi mineralov redke zemlje. Kaže dramatično absolutno prevlado Kitajske v globalni predelavi redkih zemelj. Podatki so alarmantni: medtem ko ZDA predelajo le 5,6% globalne proizvodnje, Evropa 0,33%, in Japonska 2,0%, Kitajska nadzoruje neverjetnih 87,5% celotne globalne predelave teh kritičnih surovin.

Ključno vprašanje je, kakšne geostrateške implikacije ima ta kitajski primat pri ključnih surovinah za tehnologije 21. stoletja. Redke zemlje niso le surovina – so krvni obtok modernih tehnologij. Neodim za električna vozila in vetrne turbine, v sistemih za vodenje izstrelkov in radarskih sistemih, samarij za visokotemperaturne magnete v vojaških letalih, oklepnih vozilih in raketnih sistemih, prazeodim za trajne magnete, europij za LED-sijalke in laske, v fosforjih za vojaške zaslone in sistemih za nočni vid, terbij v sonarskih sistemih in natančnih električnih motorjih, iterbij za medicinsko slikanje, magneti za elektro motorje – brez teh elementov se moderna industrija ustavi. Kitajska je v zadnjih treh desetletjih sistematično zgradila popolno dominacijo ne le v rudarjenju (kjer predstavlja približno 60% globalne proizvodnje), ampak še bolj kritično – v predelavi, kjer njena prevlada preseže 85%.

V naprednih laserskih sistemih se redke zemlje uporabljajo za ciljne sisteme in protiletalsko obrambo. Komunikacijski sistemi, vključno z varnostnimi komunikacijami in satelitskimi povezavami, so odvisni od redkih zemelj v optičnih vlaknih. Magnetni senzorji za inercijske navigacijske sisteme so kriticni za vodenje izstrelkov in navigacijo letal. Keramike z itrijem se uporabljajo za oklepno zaščito vozil, medtem ko se terbij in disprozij uporabljata v sonarnih sistemih za podmornice.

To pomeni, da je večina materiala, ki ga potrebujejo električna vozila, vetrnice in obrambna industrija, na koncu odvisna od kitajskih rafinerij redke zemlje.Vsak moderni vojaški sistem je danes odvisen od redkih zemelj. Ocenjuje se, da za eno samo F-35 lovsko letalo potrebujemo približno 417 kilogramov redkih zemelj. Trenutna globalna dobavna veriga je močno odvisna od Kitajske, ki proizvede 80-90% redkih zemelj za globalno vojaško industrijo, kar predstavlja resno strateško ranljivost za zahodne države.

Nadaljujte z branjem→

Začela se igra medsebojnih obtoževanj v taborju izgubarjev. Angela Markel ima seveda prav. Vendar ne popolnoma. Igro so vodile ZDA, Poljska in baltske čivava države so zgolj koristni idioti v tej ukrajinski tragediji.

Merkel is absolutely right: Poland and the Baltic states enjoy a big responsibility for triggering the war by refusing to allow the European Council to engage in direct talks with Putin. But she forgets who was pulling the strings behind the scenes: Washington.

However, she mentions this in her memoir, which I reviewed a while back. In the book Merkel strongly defends her efforts to secure peace — or at the very least a ceasefire — in Ukraine. Her approach was grounded in the belief that “a military solution to the conflict, that is to say a Ukrainian military victory over the Russian troops, was an illusion”. She advised Ukraine’s new government that a resolution would not be possible without dialogue and diplomacy. This, she emphasised, did not mean “that Ukraine must not defend itself when its territory is invaded, but ultimately — and incidentally, this is not the only part of the world where this is true — diplomatic solutions must be found… I could even go so far as to say: there will be no military solution.”

Nadaljujte z branjem→

Gre za resnično fenomenalno odkritje, če se bo seveda izkazalo kot delujoče, splošno in brez stranskih učinkov. Kitajski znanstveniki iz prestižne Kitajske akademije znanosti in umetnosti so v znanstveni reviji Cell objavili članek, da so v primatih v desetih sistemih organov, med njimi tudi v možganih, uspeli zaustaviti proces staranja. To predstavlja prelomnico v razumevanju staranja. Študija poroča, da eksperiment ni le upočasnil staranja, temveč ga v celoti obrnil pri podganah. To naj bi dosegel z epigenetskim reprogramiranjem – ponastavitvijo epigenetske ure, ki deluje kot celični “koledar” staranja. Metoda, ki jo je razvil biolog David Sinclar, temelji na indukciji Yamanaka faktorjev, vendar z izboljšavo: uporablja daljši in ciklični postopek, ki preprečuje nastanek teratoma (vrste tumorja), glavnega tveganja pri tej tehniki.

Nadaljujte z branjem→