Whatever the outcome, China wins.

This week’s Xi and Trump meeting isn’t about “talks.”
It’s about reality.

– China now stands as an equal to the United States.
– Years of tariffs and tech sanctions didn’t break China; they built it.

When the U.S. tried to weaponise trade, China created leverage:

• Rare earth dominance
• Tech and semiconductor innovation
• Diversified markets beyond American reach

Even U.S. analysts admit:

China will negotiate, but it won’t be pushed around.

While Trump brags about “pressure,” Xi walks in calm, prepared and confident.

Because this time, the U.S. isn’t calling the shots anymore.

This meeting marks more than diplomacy.
It signals the new balance of power.

…zato zdaj namesto letal nad sosednje države pošilja balone (polnjene s helijem). 

Zato je nujno treba nabaviti za 5 tisoč milijard evrov ameriških protizračnih sistemov (Patriot, THAAD, letal, dronov … in vsega drugega orožja, da bomo z njimi lahko sklatili ruske balone. Cepelini so ultimativna grožnja za Evropo.

Spodnji zapis je najbrž edini zadnje dni, ki se je dotaknil bistva problema integracije Romov v skupnost. Izhaja iz odprtega pisma javnim institucijam in ministrom v vladi z datumom 3. julij 2025 !

___________

Mitja Viler

Pogoje velikega dela dolenjskih Romov pa tudi delno tistih iz vzhodnega dela države je mogoče spremeniti na način, da postanejo aktivni del družbe. Nihče med Vami nima prakse v gospodarstvu, to pa je temeljno za reševanje stanja.

Država kupuje zemljišča za gradnje stanovanj za javno rabo, na enak način lahko kupi zemljišča, jih spremeni v gradbena ter odpre javno podjetje, ki bo zaposlovalo pretežno ronsko populacijo. Podjetje je izobraževalno izvedbeno, kar pomeni, da se bodo Romi pred in skozi delo naučili opravljanja določenih del. Ki so potrebna za izdelavo in izgradnjo romskih naselij. Ki niso namenjena samo Romom.

OBVEZNO je v procese potrebno vključevat tudi Romkinje. Ključno je zmanjšati njihovo odvisnost od zaslužka pretežno fizičnega dela, ki ga opravlja moški del populacije.  S tem pa posredno vplivati na nataliteto.

Proces izobraževanja in pridobivanja izkušenj je pomemben tako za celotno izgradnjo njihovih bivalnih pogojev, vrtcev, skupnih prostorov kot tudi za to, da imajo možnosti nastopa na trgu. V Sloveniji se zaposluje ljudi identične barve kože iz drugega dela planeta, država pa ne uredi sistema, ki bi tu živečim Romom omogočal delo tudi na delu deficitarnih poklicev.  S tem, da država prevzame del funkcij, ki jih načeloma starši, se bodo vzpostavili pogoji socializacije.

Namen mojega pisanja ni zgolj to, temveč dosega položaja, v katerem se obseg socialnih pomoči zmanjša, poveča se priliv v zdravstveno in pokojninsko blagajno ter DDV.

Slovenija ima v lasti tako zemljišča kot gozdove. Na voljo ima znanje in izkušnje.  Ne vidim nobenih ovir, da se ljudi po daljšem procesu vključenosti v družbo ne zaposluje tako v vojski kot socialnih institucijah kot DSO ji.

To lahko omogoča samo država, ker je to način, za katerega je potrebno bistveno več vedeti, delati in reševati težav, kot je recimo oglas za zaposlitev drugje, kjer kadri izpolnjujejo vse, kar delodajalec potrebuje.

Zgodovina Romov je zgodovina izkoriščanja, zlorabe, pobijanja, oviranja, izključevanja. Podobnost s sužnji. Seveda se danes rešuje del te populacije preko socialnih transferov, kar ni rešitev. Kot pravi pregovor, človeku pomagaš, ne da mu ribo daš, temveč ga naučiš ribe loviti.

Realno gledano ni rečeno, da ima vlada, predsednik dejanski interes urediti stvari. 34 let so državo vodili različni predsedniki, pa imate romske otroke še vedno brez vode in elektrike na nekaterih področjih. Ravno otroci in podpora njihovem razvoju so ključni faktor, da se del te populacije spremeni v ostalim državljanom enake. Bistvo ni le izboljšanje kvalitete njihovega življenja, pač pa, da na ta način tudi oni prispevajo v vire pokojninskega, zdravstvenega zavarovanja in DDV.

Na kratko sem omenil nekaj vsebin, ker ne vem, če je Vaš interes to peljati naprej. Lahko se tudi oglasim  in podrobneje opišem vsakega od postopkov ali gradbenih, mizarskih, elektroinstalaterskih, komunalnih, organizacijskih ali nadzornih funkcij.

Kriminal, ki je žal edini za skupnost moteč faktor, je posledica in ne cilj nekaterih. Lačen si ful drugačen.

___________

Opomba: Odprto pismo javnim institucijam

Datum: 3. julij 2025

To je sicer splošno znano vsem, ki malce spremljajo energetiko in tehnologije proizvodnje električne energije. Zanimivo je le, da je to objavil New York Times. Spodnja slika pove več kot tisoč besed o tem, kako je Kitajska v dveh desetletjih švignila mimo ZDA glede gradnje jedrskih elektrarn – vendar ne le glede števila izgrajenih reaktorjev, pač pa tudi glede učinkovitosti njihove gradnje.

Najbolj očiten primer je seveda zadnje desetletje: v zadnjem desetletju so ZDA zgradile le dva nova jedrska reaktorja – enoti 3 in 4 elektrarne Vogtle v Georgii, katerih gradbeni stroški so znašali 36,8 milijard USD in gradnja je trajala 11 let. V istem času jih je Kitajska zgradila 13, 33 pa jih je v gradnji. Do leta 2030 naj bi kitajske jedrske zmogljivosti presegle zmogljivosti ZDA. In zdaj ključen podatek: Kitajska je v zadnjih dveh desetletjih prepolovila stroške gradnje novih reaktorjev, medtem ko so se stroški v ZDA podeseterili! Kitajska je uspela znižati stroške gradnje iz 5 na 2,5 mio USD na MW, medtem ko so se v ZDA povečali iz 1 na 10 mio USD/MW.

Nadaljujte z branjem→

Li Chenggang’s post trade meeting remarks:

Both sides stood firm (giving face to everyone), but agreed on preliminary consensus, but awaited superior approval. If approved, Xi and Trump can meet

Discussions include

1. Export control concerns (likely address concerns such as expediting approval channel, but unlikely China will remove this unless US remove tech control)
2. Extension of suspension reciprocal tariff (looks like another 90 days extension)
3. Fentanyl and anti-drug cooperation (this led to 20% tariff on Chinese products and China retaliation on 10-15% tariff on US energy and agricultural imports. If US remove 20% tariff, China will do the same, opening the door for soybean import from US, a key political concern for Trump)
4. Expansion of bilateral trade (this is completely new. Expanding trade while trade between the 2 shrinking fast? This will be interesting)
5. 301 investigation on vessel fee (US imposed vessel fee on Chinese ships based on toolbox developed by former USTR Katherine Tai, China retaliated. This could easily be removed)

__________

Opomba:  Li Chenggang je namestnik ministra za trgovino, sicer pa Kitajski mednarodni trgovinski predstavnik (China International Trade Representative) – z rangom ministra

Stanko Štrajn

Zmožnost pravilne presoje in razlikovanje resnice od neresnice je zdrava pamet ali razum in je po Descartesu enakomerno dodeljena vsem, saj si je ljudje navadno ne želijo več, kot je premorejo. Različnost mnenj torej ne izvira iz razlik v pameti, temveč iz dejstva, da imamo različne interese in zato naše misli ubirajo različna pota.¥

Zmožnost pravilne presoje v naravoslovnih znanostih pelje do resnic, o katerih se, v kolikor so dokazane, ne moremo prepirati, temveč jih lahko le razumemo ali ne razumemo in jih priznamo, ali ne priznamo, s čimer dokazujemo lastno neumnost ali nepoštenje.

Bolj zapletena so razmerja v družboslovnih znanostih, kjer iskanje resnice ni odvisno zgolj od pravilne presoje, temveč je trud iskanja resnice pogojen z ideološko omejitvijo zagovarjanja politične pripadnosti različnim vrednostnim sistemom, ki več ali manj vsi izhajajo iz odnosa do lastnine. Na eni strani želimo iskati resnico v okvirih znanstvenih sistemov, na drugi strani pa imamo iskalce, ki se ne ozirajo na teorijo, temveč se naslanjajo zgolj na prakso. Tako je resnica na eni strani vpeta v pretežno ideološko pogojene teorije in odrezana od življenja, na drugi strani pa je teorija zanemarjena in je resnica izenačena s prakso. V zgodovini je takšno praktično poenostavljanje lastno zdravemu razumu, ki je vedno teoriji dajal videz nekoristne metafizike.

Nadaljujte z branjem→

V blogosferi se je razvila zanimiva konfrontacija (na relaciji Arnaud Bertrand – Brian Berletic) o pomenu najnovejše analize ameriškega (večinoma vojaško strateško profiliranega) think tanka RAND z naslovom “Stabilizing the U.S.–China Rivalry“. 

Betrand ugotavlja, da gre v tem članku za “premik od odvračanja Kitajske k sprejemanju strateške koeksistence” med državama. Berletic pa je nasprotno zelo kritičen do analize in pravi v smislu, da gre bolj za taktični politični manever, s katerim skuša ameriška administracija prek tovrstnih analiz nakazovati deeskalacijo odnosov med državama, da bi zavedla nasprotnika in javnost, v ozadju pa krepi sile za potencialno eskalacijo. Podobno, kot je dve desetletji počela v Ukrajini glede Rusije.

Analiza RAND v duhu deeskalacije odnosov in oblikovanja status quo rešitve predlaga nekaj načel delovanja, ki naj bi se jih držali obe strani:

• Vsaka stran sprejema, da mora biti določen obseg modus vivendi – načina sobivanja – nujni del medsebojnega odnosa.
• Vsaka stran sprejema temeljno politično legitimnost druge.
  Na posameznih področjih, zlasti tam, kjer med stranema obstajajo spori, si vsaka stran prizadeva razviti sklop skupnih pravil, norm, institucij in drugih orodij, ki ustvarjajo trajne pogoje za stabilen modus vivendi znotraj tega področja v določenem obdobju (na primer treh do petih let).
• Vsaka stran izvaja zadržanost pri razvoju zmogljivosti, ki so izrecno namenjene slabitvi odvračalnih in obrambnih sposobnosti druge strani na način, ki bi ustvaril eksistencialno tveganje za njeno domovino.
• Vsaka stran sprejema osnovni seznam značilnosti skupne vizije organizacijskih načel svetovne politike, ki lahko predstavljajo izhodišče za dogovorjeni status quo.
• Vzpostavljeni so mehanizmi in institucije – od dolgoročnih osebnih vezi do fizičnih komunikacijskih kanalov ter dogovorjenih norm in pravil za ravnanje v kriznih ali tveganih situacijah – ki pomagajo zagotavljati omejevalni učinek oziroma funkcijo vračanja v stabilno ravnotežje.

Moje branje analize je nekako vmes med obema pristopoma. Po eni strani analiza kaže na razumno racionalizacijo ameriškega ravnanja glede Kitajske, da ne pride do neposredne eskalacije, na drugi pa Washingtonu seveda ne gre verjeti, da bi nenadoma spremenil svoj politični kurs oziroma se prostovoljno odpovedal svoji vlogi globalnega hegemona in Kitajski omogočil enakovreden status v obvladovanju sveta. Morda se bo Washington navzven potuhnil, toda svoje dominantne pozicije ne bo prepustil vsiljivcu in bo zgolj prilagodil metode delovanja. Eden izmed načinov je nedavna 2-letna kibernetska akcija ameriške NSA do kitajskega National Time Service Center z namenom destabilizacije preciznosti merjenja časa v Kitajski, kar bi lahko vodilo do finančnega kolapsa v Kitajski in do kritične nenatančnosti kitajske vojske (priporočam, da preberete tekst na zgornji povezavi).

Da se ne mučim, sem GPT ustrezno vodil, da napiše daljši kritičen povzetek te analize, in sicer prav v luči te zgornje diskusije. Po nekaj iteracijah je pripravil precej dober povzetek.

Nadaljujte z branjem→

Tale spodnji zapis, ki izhaja iz Bloomberga, načeloma drži. O tem sem se pogovarjal z nekaj direktorji slovenskih podjetij. Kitajska vlada je izvozna dovoljenja za izvoz redkih zemelj dizajnirala na način, da morajo kupci natančno dokazovati, kako bodo ti materiali oziroma komponente na njihovi osnovi uporabljeni – v katerih izdelkih, na kakšen način, kdo je končni koristnik teh izdelkov in seveda, kakšne so načrtovane količne odkupa v naslednjih letih. Kitajska vlada, vsaj uradno, želi preprečiti, da bi se ti materiali in komponente na njihovi osnovi lahko uporabili v proizvodnji orožja in, v najnovejši različici, tudi v proizvodnji čipov ter proizvodnji tehnologij za pridobivanje / predelavo redkih zemelj. V teh komponentah delež kitajskih materialov redke zemlje ne sme presegati 0.1 % vrednosti izdelka.

No, “najlepše” je, da se je kitajska vlada tega trika naučila od ZDA, ki so leta 2018 uvedle tehnološke sankcije proti kitajskima tehnološkima velikanoma ZTE in Huaweiju ter od njiju zahtevale natančen opis dizajna njunih izdelkov in njihove uporabe, da bi pobrala njun tehnološki know-how. Bumerang se je vrnil proti njegovemu sprožitelju.

Seveda je vprašanje ali Kitajska na ta način dejansko špijunira za evropskimi, ameriškimi in drugimi proizvajalci ali pa zgolj želi efektivno omejiti razvoj konkurence. Drugo je povsem očitno. Glede prvega pa je vprašanje, ali je sploh relevantno glede na tehnološko prednost kitajskih podjetij pred zahodno konkurenco. Kakšno skrivnost lahko Kitajci izvlečejo od slovenskega Impola ali nemškega Volkswagna, česar Kitajci že ne obvladujejo na višji ravni tehnološke zahtevnosti? Seveda pa ne škodi, če dobijo natančen vpogled v tehnološki dizajn svojih tekmecev.

German companies have started trading industrial secrets in exchange for Chinese rare materials – Bloomberg.

To keep rare earth supplies flowing, German companies are giving China a front-row seat to their industrial blueprints: diagrams, supply chain layouts, customer lists, and even 3-year production forecasts.

All this, just to get a 6-month license for rare earth supplies.

The German government reportedly has no clue what’s being handed over and no real plan to stop it.

Officials literally had to ask German firms what China was collecting and most didn’t even respond.

Smaller manufacturers are already shutting down. Big firms are playing along to survive.

The data covers sectors such as defence contractors, car part suppliers, and precision toolmakers.

Vir: Megatron

Tak približno je, po poročanju Wall Street Journala, zadnji odgovor kitajske vlade Trumpu: bodite prijazni in odpravite VSE omejitve na trgovanje s Kitajsko in na poslovno sodelovanje s kitajskimi podjetji, in potem se bomo začeli pogovarjati z vami.