V ukrajinskem mediju European Pravda so zagnali paniko, da se je Ukrajina ujela v lastno past, saj naj bi šla deklaracija, ki bo sprejeta naslednji teden na “švicarskem mirovnem vrhu”, v nasprotno smer od izvornega ukrajinskega mirovnega predloga v 10 točkah in naj bi s pristajanjem na enakovrednost različnih mirovnih predlogov pomenila posredno priznanje poraza Ukrajine. Če je bil prvotni načrt, da države v čim večjem številu sprejmejo originalni ukrajinski mirovni predlog, nakar bi poklicali Rusijo in jo prisilili, da ga sprejme, naj bi se dejanski predlog mirovne formule razvodenel v zgolj tri točke (jedrska varnost, prehranska varnost in osvoboditev ujetnikov), pri čemer je dovolj, da posamezna država podpre samo eno izmed njih. To naj bi bila cena za sodelovanje in podporo čim večjega števila držav.

V Pravdi zato navijajo, da bodisi Zelenski najde neko formulo, da se izvije iz te neugodne čorbe, ki jo je zakuhal, ali pa da ukrajinsko prebivalstvo zavrne ta slab predlog za Ukrajino.

A week is left until the summit, but everything is going not the way it was planned. This summit will likely only harm Ukraine.

European Pravda has obtained the latest draft decision of the summit – the Joint Communiqué on a Peace Framework. Some amendments to the document are dangerous for Ukraine.

Read more in the article by Sergiy Sydorenko, a European Pravda editor – Swiss Peace Summit may only harm Ukraine as everything going differently than planned.

Nadaljujte z branjem→

V raziskavi, v kateri je sodelovalo več kot 3,500 podjetij iz vseh sektorjev in regij v Nemčiji, je 52 % podjetij navedlo, da bi imel energetski prehod negativen ali zelo negativen vpliv na njihovo lastno podjetje, medtem ko jih je le 13 % dejalo, da bi bil pozitiven ali zelo pozitiven. Poleg tega si 32 % podjetij prizadeva za selitev zmogljivosti v tujino.

More than half of German companies say that the energy transition has negative effects on their competitiveness, shows the energy transition barometer survey by the German Chamber of Commerce and Industry (DIHK). “Concerns about one’s own competitiveness have never been greater,” saidDIHK deputy general manager Achim Dercks at the presentation of the survey results. “While companies used to see opportunities in the energy transition, they are now outweighed by the risks in the assessment of the entire economy. Large parts of our economy are concerned about a lack of energy supply in the medium and long term.” DIHK said that the energy crisis is taking its toll on German industry and making it more difficult for many companies to implement climate protection measures. Phasing out nuclear energy, coal and gas-fired power generation, and increasing power grid charges have resulted in a long-term burden for Germany as a business location while the development of new offers in renewable energy and hydrogen is progressing too slowly, the DIHK notes.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

V prvem delu teksta o energetski prihodnosti Slovenije smo ugotavljali, da bomo v prihodnosti glede na trenutno znane tehnologije lahko na domačih tleh proizvedli pozimi manj kot 40 % potrebne elektrike. Zato je prvo ključno vprašanje, na kakšen način si bomo v tem letnem času zagotovili vso potrebno elektriko – z izgradnjo JEK2, z uvozom ali na nek tretji način, ki ga zaenkrat še ne poznamo. Vsi se najbrž strinjamo s tem, da se država brez zadostne oskrbe z električno energijo preprosto ustavi. Zato bi moral resen razpravljavec o tej tematiki predvsem predlagati, kje vidi vire oskrbe   – in ne samo česa si ne želimo.

Gibanje cen elektrike

Ob zadostni oskrbi z električno energijo pa so seveda ključne tudi cene elektrike. Cene do sredine leta 2021 so bile dokaj stabilne, kasneje pa je prišlo do močnih pretresov na trgu zaradi znanih razlogov. Država je zato omejila cene za gospodinjske porabnike in po statističnih podatkih je v zadnjem letu in pol povprečna cena zanje porasla le za okoli četrtino glede na leta pred 2021. Bistveno večji porast pa je bil za podjetniški sektor, kjer povprečna cena v letih 2022 in 2023 znašala kar 2,5 krat več kot na primer leta 2019 (vir: SURS). Na borzah so se cene sedaj umirile in veleprodajnem trgu gibljejo okoli 80 do 100 eur/MWh, kar je sicer še vedno pomembno več kot v letih pred zadnjimi krizami. Za naslednja desetletja imamo sicer razne projekcije, a točnega odgovora seveda ni.

Nadaljujte z branjem→

Have you heard of “Tankman”?

He’s the man who stood in front of a tank in Beijing after the so-called “#Tiananmen Square Massacre” of 1989.

But have you seen the entire clip? What happened to him?

I’m going to show how you were lied to… (1/12)

Here is it. The entire clip. You thought it ended differently, didn’t you?

You thought he was brutally massacred and that the Western media was just sparing you the trauma of it all.

But now you know, he didn’t die. He wasn’t even hurt.

Guess what? There’s more! (2/12)

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Energetika je zadnja leta nedvomno ena najbolj aktualnih tem v razmišljanjih in pisanjih politike, medijske scene in tudi večine državljanov. Glede na razmere lahko ocenimo, da bo tako tudi vnaprej, da se bomo vsi ukvarjali s tem področjem, ki pomembno kroji naše življenje. Pri tem se srečujemo s težavo, da je navajanje stališč in mnenj vsakogar, ki navaja argumente v prid eni ali drugi strani, hitro okarakterizirano kot zagovornik jedrskega lobija, šaleškega lobija, eko-terorist in podobno, ne glede na predstavljene argumente. Temu se ne moremo izogniti tudi v tem prispevku, a vseeno naj poskusim navesti nekaj nespornih dejstev in v njih poiskati zaključke.

Vsekakor je danes električna energija najpomembnejši energent in v bodoče, z opuščanjem fosilnih goriv, bo njena vloga v energetski preskrbi države samo še večja. Kot najpomembnejši energent imamo v mislih to, da se brez elektrike država dobesedno ustavi, od gospodarstva do življenja posameznika. Ostali energenti imajo alternativo, elektrika je nima. Zaradi tega je ključno načrtovanje preskrbe z električno energijo v prihodnjih desetletjih, ko jo bomo s predvidenim opuščanjem fosilnih goriv za transport in ogrevanje, nedvomno potrebovali še več.

Nadaljujte z branjem→

The first thing you want to remember is that Putin has a triple-digit IQ, and anybody with a triple-digit IQ can quickly figure out that this all makes no sense.

So, I think that Putin is probably going to spend maybe one, two, or three minutes thinking about this and then spend the rest of his time dealing with serious issues like winning the war.

The idea that this peace conference is going to affect the course of this conflict between Ukraine and Russia is not a serious argument.

This is the kind of nonsense that the West engages in from time to time because it’s so desperate to find some sort of way to win this war.

But the fact is, there is no way at this point in time to win this war.

Nadaljujte z branjem→

Zabaven komentar Matthewa Robersona v GQ o zlobi Luke Dončića (strojni prevod z nekaj malega editiranja):

Mladi Slovenec se po lastnem priznanju ne zna hitro gibati. Izjemno spoštuje nachose v Hard Rock Cafe. Ni povsem jasno, ali trenira izven košarke ali ne, kar je v redu, pošteno [..]. Toda ena stvar, ki jo Dončić lahko naredi, kar je vedno znova dokazal med tem svetim nizom v končnici, je, da vas polije z bencinom, mimogrede prižge vžigalico in vam vrže 35 košev na glavo.

…

Toda način, na katerega to počne, je tako osupljiv za gledanje. Kot gledalec izkusiš mešanico želje, da bi popustil nasprotniku – da bi prenehal z lopato odmetavati zemljo na že izkopan grob –, hkrati pa želiš videti, kakšen sadistični trik bo izvedel naslednjič. Morda je bil ključni trenutek te končnice ta, ko Dončić športno lovi Rudyja Goberta na vrhu črte za tri točke, preden je zadel met, ki mu je uradno utrdil mesto enega najbolj zlobnih igralcev NBA vseh časov. To je bila čista zloba.

Še več – vsaj če vam je všeč peklensko, gladiatorsko uničenje nemočnega človeka – bilo je namerno zlobno. Dončić je posebej želel igrati na Goberta, ki ima štiri trofeje za najboljšega obrambnega igralca leta (vključno z letošnjim) in ima dokumentirano zgodovino enega najmanj priljubljenih igralcev lige NBA. Ne samo to, Dončiću je to uspelo na Gobertovem domačem parketu in se odločil za strel, ki bi Dallasu prinesel zmago, ne le izenačenje. Kar je sledilo, je bila legenda. Rjovečemu “mamojebec, ne moreš me kriti” je sledilo srečanje z ekipo Inside the NBA, kjer je mirno pojasnil, da je Gobert branilec, ki si ga želi. Tudi to je že storil: prvič je proti visokemu Francozu režiral »ne moreš me kriti« pred dvema letoma v končnici, po drugačnem, nekoliko manj ponižujočem ponižanju Goberta. Bilo je skoraj tako, kot da bi leta skrbno pripravljal drugega v letošnji končnici, svojo najbolj umazano potezo pa prihranil za večji oder. Sranje serijskega morilca, res.

Nadaljujte z branjem→

Deklaracija progresivnih ekonomistov glede potrebnih sprememb v ekonomskih politikah, da bi zagotovili višjo rast in bolj pravično razdelitev sadov rasti ter tako ponovno pridobili zaupanje ljudi. Na prvih mestih so industrijska politika (za tehnološko prestrukturiranje), socialne in podnebne politike ter predlog bolj zdrave oblike globalizacije:

Liberal democracies are today confronted with a wave of popular distrust in their ability to serve the majority of their citizens and solve the multiple crises that threaten our future. This threatens to lead us into a world of dangerous populist policies exploiting the anger without addressing the real risks, ranging from climate change to unbearable inequalities, or major global conflicts. To avert major damages to humanity and the planet, we must urgently get to the root causes of people’s resentment.

There is ample evidence today that this distrust is not only, but to a large extent, driven by the widely shared experience of a real or perceived loss of control over one’s own livelihood and the trajectory of societal changes. This sense of powerlessness has been triggered by shocks stemming from globalization and technological shifts, now amplified by climate change, AI and the inflation shock. And, decades of poorly managed globalization, overconfidence in the self-regulation of markets and austerity have hollowed out the ability of governments to respond to such crises effectively.

Nadaljujte z branjem→