Fatih Birol, direktor Mednarodne agencije za energijo (IEA), v intervjuju za Le Figaro opozarja, da je energetska kriza, ki jo je povzročila vojna v Perzijskem zalivu (vključno z blokado Hormuške ožine), hujša od združenih kriz iz let 1973, 1979 in 2022. Kar je jasno vsakomur, ki le malce pozna strukturo in obseg tokov energentov in surovin skozi Hormuz. Ta vojna blokira eno ključnih arterij svetovnega gospodarstva – ne le nafto in plin, temveč tudi gnojila, petrokemijo in druge surovine. Po njegovih besedah svet še nikoli ni doživel tako obsežne motnje v oskrbi z energijo, ki združuje naftni, plinski in prehranski šok ter predstavlja velik pretres za globalno gospodarstvo.

Kriza najbolj prizadene gospodarstva v razvoju, ki se soočajo z višjimi cenami nafte, plina in hrane, pospešenim inflacijskim pritiskom, upočasnjeno rastjo in povečanjem zunanjega dolga. Evropa, Japonska in Avstralija bodo trpele, a države v razvoju imajo najmanj manevrskega prostora. Birol poudarja, da težave izvirajo predvsem iz geopolitike in ne iz same energije. Države članice IEA postopoma sproščajo strateške zaloge nafte (gre za največjo sprostitvijo v zgodovini – 400 milijonov sodov, kar je le 20 % zalog), a to le blaži bolečino in ne odpravlja vzroka.

April 2026 naj bi postal »črni april«: proizvodnja nafte v zalivskih državah se je že zmanjšala na polovico predvojne ravni, izvoz plina pa je povsem obstal. Če Hormuška ožina ostane zaprta, bodo izgube v aprilu dvakrat večje kot marca. Napadene so bile 75 energetskih infrastruktur, od katerih je več kot tretjina močno ali zelo močno poškodovana. Obnova bo trajala dolgo – v nekaterih državah, kot je Irak, pa grozi celo ekonomska paraliza, saj so prihodki od nafte in plina ključni za plače in pokojnine milijonov ljudi.

Edina prava rešitev po Birolovih besedah ni sproščanje zalog ali varčevanje, temveč ponovna odprtje Hormuške ožine. Brez tega bo svetovno gospodarstvo še naprej v velikih težavah. Države z močnimi inženirskimi zmogljivostmi (npr. Savdska Arabija) bodo obnovo izvedle hitreje, medtem ko bodo druge, kot Irak, potrebovale veliko več časa. Birol je v stiku z ministri več držav (Savdska Arabija, Brazilija, Indija ipd.) in išče diplomatske rešitve, a poudarja, da gre le za začasne ukrepe.