Dve zadnji sliki.

Prva je grožnja, ki sledi iz izraelskega obstreljevanja jedrske lektrarne Bushehr, kjer so v četrtem napadu poškodovali zaščitni ovoj elektrarne. Rusija je že umaknila osebje, ki upravlja z elektrarno. Problem uničenja te elektrarne je, da jedrsko sevanje zaradi gorate pregrade sploh ne bi prizadelo Irana, bi pa prizadelo vse zalivske države zaradi nradioaktivnega oblaka in zaradi nradioaktivnega okuženja morja. Iz tega sledi nujna zaustavitev naparav za desalinizacijo vode, zaradi česar lahko zmanjka med 40 in 80 % pitne vode v zalivskih državah. To pomeni  humanitarno katastrofo. Z njo se igrata Izrael in ZDA kot njegov sponzor.

Druga je iransko uresničenje grožnje, da bodo uničili vso naftno in plinsko infrastrukturo v zalivskih državah, če bosta ZDA in Izrael uničevala njeno. Za xačetek je Iran uničil glavne naftne in plinske kapacitete v državah, ki docoljujejo ZDA, da njihovo ozemlje uporablja za napade na Iran. Preostanejo le še kapacitete v Emiratih (terminal Fujairah v Arabskem morju) in Savdski Arabiji (vzhodno-zahodni naftovod in terminal Yanbu v Rdečem morju).

Uničenje iranskih in zalivskih energetskih kapacitet pomeni, da je brezpredmetno govoriti o času trajanja  zaprtja Hormuza, saj najmanj leto dni ne bo več nafte, plina in surovin, ki bi jih bilo mogoče prevažati. To pomeni 20 % padca svetovne ponudbe nafte in plina, 30 % padca ponudbe kerozina in plastičnih mas, eno tretjino padca ponudbe umetnih gnojil in helija, skoraj polovico padca ponudbe žvepla itd. To pomeni, dolgotrajne posledici v obliki destrukcije povpraševanja po energentih, trajni padec svetovne ponudbe hrane, polprevodnikov, plastike, visoko inflacijo. To pomeni globalno recesijo. To pomeni globalno stagflacijo. To pomeni humanitarnom krizo v mnogih državah.

S tem se igrata Izrael in ZDA, ko želita Iran zbombardirati nazaj v kameno dobo. Z njim bodo v kameno šle tudi Zalivske države, mi pa v globoko stagflacijsko depresijo.