Ugotavljam, da ja najlažji način nekaj povedati, če ljudem pokažeš zadeve na vizualni način. Torej:

Evropa od sredine 1990-ih strukturno – glede rasti produktivnosti – zaostaja za ZDA.  Ker je stopnja gosdpodarske rasti vsota stopnje rasti produktivnosti in stopnje rasti prebivalstva (dY = dY/L + dL) to pomeni, da ob stagniranju demografije EU zaradi nizke (in relativno nižje stopnje rasti produktivnosti od ZDA in ostalih držav) zaostaja tudi glede gospodarske rasti.

Če za Japonsko govorimo, da se nahaja v izgubljenem desetletju (ki traja že 35 let), kje se potem nahaja EU, ki zaostaja celo za Japonsko?

Kaj šele za Kitajsko, ki je med 1995 in 2023 povečala produktivnost za 700 %, EU pa le za 15 %.

EU zaradi dolgoročne nižje gospodarske rasti postaja gospodarsko irelevantna v svetu. Še leta 1990 je bila EU največja gospodarska sila na svetu (23 % globalnega BDP), leta 2045 bo Kitajska 2-krat večja od od ZDA (30 % v. 15 %) in skoraj 3-krat večja od EU-27 (30 % v. 12 %).

Razlogi so predvsem v nizki rasti produktivnosti v industriji, kar se kaže v deindustrializaciji Evrope, kjer je glavnina problema v nemški industriji (ki tvori več kot četrtino evropske industrije), ki trendno upada od 2018.

Razlogi za nizko rast industrijske proizvodnje in deindustrializacijo so ob tehnološkem zaostajanju predvsem v visokih cenah energije – ki so 2 do 3-krat višje kot pri konkurenčnih državah.

Naslednji ključni razlog so absolutno neustrezne politike EU glede energije, konkurenčnosti, državnih pomoči … in glede fiskalnega spodbujanja. EU ima (zaradi Nemčije) obsesijo (s prevelikim) javnim dolgom. To se kaže v zelo nizkem fiskalnem spodbujanju gospodarstev v času krize in kar rezultira v nižji gospodarski rasti v EU.

Kadar združba, ki se imenuje EU, vse skupne politike (od energetske, demografske, konkurenčnostne, davčne, zunanjepolitične do fiskalne) vodi napačno, pač dela gospodarski samomor. In z gospodarskim samomorom pride ne samo geopolitična irelevantnost (ki smo ji že priča), pač pa tudi padec blaginje. Brez visoke gospodarske rasti ni mogoče vzdrževati visoke ravni blaginje. To zadnje bomo šele izkusili. Na boleč način.