Zanimiva teorija. In ni zabavna.

Tam pri Pax Juadaici sem ga izgubil. Ni dobre teorije, da bi nacija z 8 milijoni ljudi lahko premagala združene sile Irana, Rusije in Kitajske in nato zavladala svetu z digitalnim nadzorom (čeprav glede slednjega – digitalnega nadzora – nisem prepričan). Ključno vprašanje je, od kod se je vzel ta višješolski profesor Jiang in za koga dela.

(Prevedeno s pomočjo UI)

Je profesor Jiang prerok, glasnik Kitajske komunistične partije (KKP), ki je dobil navodila, ali najbolj kozmično srečen prevarant, ki je še živ? Preberite njegov eshatološki načrt, kako se bo sedanji svetovni red končal v naslednjih dveh do štirih letih – šest napovedi je že potrjenih, trinajst pa jih še čaka na vrsto –, nato pa glasujte za vsak domino na SimulationTerminal. Zaslon za nalaganje je izginil. Simulacija je v živo.

Človek, o katerem nihče ni slišal

Pred osemnajstimi meseci nihče ni slišal za Jiang Xueqina. Bil je profesor zgodovine na srednji šoli v Pekingu, ki je na tabli snemal predavanja za najstnike, ki so verjetno raje bili nekje drugje. Potem se je začela vojna in nenadoma je ta človek – z diplomo iz angleške književnosti, ki po nobeni institucionalni definiciji besede ni bil profesor, izgnan iz Kitajske leta 2002 zaradi neustreznega novinarstva in nekako spet sprejet nazaj brez pojasnila – se je pojavil pri Tuckerju Carlsonu, v oddaji Breaking Points, v vseh algoritmih hkrati, iz nikoder se je pojavilo dva milijona naročnikov, medijski aparat, ki se ni ustavil, da bi vprašal, kdo ga je spet spustil skozi vrata, pa ga je poimenoval »kitajski Nostradamus«.

Napovedal je Trumpov povratek. Napovedal je vojno z Iranom. Napovedal je, da bo JD Vance kandidat za podpredsednika maja 2024, mesece pred uradno napovedjo. Napovedal je natančno retorično okvirjanje, ki ga bo Trump uporabil za utemeljitev vojne, besedo za besedo, leto preden ga je Trump izrekel na televiziji. Ali je Jiang neodvisni teoretik, ki bere zgodovino bolje kot vsi ostali, ali pa je zelo dobro pozicioniran glasnik, ki prinaša scenarij zahodnemu občinstvu, pripravljenemu na njegov sprejem, ostaja najbolj zanimivo vprašanje, ki ga nihče v njegovem komentarju ne zastavlja. Obe možnosti sta na mizi. Nobena ni utolažljiva.

To, kar zdaj opisuje, je večje od vojne z Iranom in ima ime. Konec sveta

Okvir: kjer se vsa preroštva strinjajo

Zakon eshatološke konvergence je Jiangov okvir za razumevanje, zakaj geopolitično nore odločitve nenehno sprejemajo ljudje, ki po običajnih merilih niso neumni. Teorija je naslednja: vzemi preroštva o koncu sveta vseh večjih verskih tradicij, poišči točke, kjer se ujemajo, in našel boš koordinate, h katerim dejansko stremijo pravi verniki z denarjem in raketami. Ne zato, ker bi to določil Bog. Ampak zato, ker verjamejo, da je to določil Bog – in v geopolitiki ima iskreno prepričanje, podprto z jedrskim arzenalom, način, da ustvari lastno potrditev.

Vključene religije niso obrobne. So operacijski sistemi ljudi, ki trenutno vodijo svet.

Krščanski sionizem – ameriško evangeličansko gibanje, ki šteje na desetine milijonov volivcev in ima pomembno zastopstvo v kongresu – trdi, da mora Izrael nadzorovati biblijska ozemlja, da mora biti tretji tempelj zgrajen na Tempeljskem griču, da mora izbruhniti svetovna vojna, v katero bo vpleten Izrael, in da se bo nato Kristus vrnil. Za te ljudi to ni metafora. To je zunanjepolitična platforma. John Hagee, ustanovitelj organizacije Christians United for Israel, je desetletja lobiral v Washingtonu prav na tej podlagi, z dostopom, ki poklicne diplomate spravlja v nervozo. Mike Pompeo, državni sekretar v Trumpovem prvem mandatu, je v intervjuju za namignil, da verjame, da morda živimo v Knjigi Estere. Ni govoril hipotetično.

Judovski mesianizem – v svoji najbolj ekstremni naseljenski obliki – trdi, da tretjega templja ni mogoče zgraditi, dokler na Tempeljskem griču stoji mošeja Al-Aqsa, da je Veliki Izrael – od Nila do Evfrata, ki zajema dele Egipta, Jordanije, Savdske Arabije, Libanona, Sirije in Iraka – božanska obljuba in ne politična ambicija, ter da bo njegova uresničitev sprožila mesijansko dobo. Itamar Ben Gvir, trenutni izraelski minister za nacionalno varnost, je obiskal Tempeljski grič več kot dvestokrat, da bi uveljavil judovsko suverenost. Fotografiran je bil s portretom Barucha Goldsteina – ki je leta 1994 pomoril devetindvajset muslimanov med molitvijo – ki visi na steni njegove dnevne sobe. Ni obrobna osebnost. Je član vlade.

Ruska pravoslavna eshatologija trdi, da je Moskva Tretji Rim – končni zaščitnik pravega krščanstva po padcu Konstantinopla – in da ima Rusija božansko nalogo, da ponovno združi pravoslavni svet, vrne Konstantinopel pod krščansko vladavino in uniči zahodni liberalni red, ki je pokvaril prva dva Rima. Patriarh Kirill Ruske pravoslavne cerkve je vojno v Ukrajini javno okviril kot metafizični boj proti brezbožnemu Zahodu. Putin se je med vojno večkrat sestal s Kirillom, za kar Kremelj pravi, da gre za duhovno svetovanje. To ni ločitev cerkve in države. To je cerkev in država, ki delujeta kot en organizem s tanki.

Šiitska islamska eshatologija – tradicija, ki vlada iranski strateški teologiji – predvideva vrnitev Skritega imama, ki ji bo predhodilo obdobje velike vojne, vzpon Perzije kot prevladujoče sile in končno soočenje s silami laži – kar se v trenutnem trenutku nanaša na Izrael in njegovega ameriškega pokrovitelja z natančnostjo, ki jo ajatole najdejo kot spodbudno. Poveljniki iranske revolucionarne garde so sedanji konflikt opisali v izrecno teoloških izrazih. To ni retorika za domačo rabo. To je dejanski okvir za sprejemanje odločitev.

Točka konvergence – koordinata, na kateri se vse štiri tradicije hkrati srečajo – je velika vojna, osredotočena na Jeruzalem, uničenje ali oskrunitev Tempelskega griča, poraz ameriške moči, vzpon perzijske civilizacijske sile, propad sedanjega svetovnega reda in vzpostavitev nove arhitekture globalnega upravljanja.

Ta seznam je tudi dokaj natančen opis Jiangove geopolitične napovedi za naslednja dva do štiri leta.

Po branju napovedane kaskade se sami odločite, kakšen je najverjetnejši izid s simulacijsko igro Jiang.

Kaskada: kako padajo domin

Tako po mnenju Jiang padajo domin.

ZDA izgubijo zračno vojno ekonomsko, preden jo izgubijo vojaško – štiri milijone dolarjev za prestrezanje drona vrednega dvajset tisoč dolarjev, za nedoločen čas, medtem ko Iran zapre Hormuzsko ožino in države Zaliva (GCC) ugotovijo, da je puščavsko kraljestvo brez delujoče logistike le zelo drag peskovnik. GCC – Savdska Arabija, ZAE, celoten pozlačen aparat civilizacije petrodolarja – začne pokati. To ni stranski učinek. Petrodolar je mehanizem, s katerim ZDA brez posledic upravljajo s 39 bilijoni dolarjev dolga, pri čemer prihodke od nafte iz Zaliva reciklirajo nazaj prek ameriških finančnih trgov. Ko Zaliv izgine, z njim izgine tudi strukturna podpora dolarja. Ameriško gospodarstvo je, po Jiangovem natančnem izrazu, Ponzijeva piramidna shema, ki zahteva, da tuje države še naprej kupujejo dolarje. Zaprtje ožine s strani Irana je trenutek, ko nekdo v ozadju preneha kupovati.

Vstopijo kopenske enote, ker zračna vojna ne more končati spopada, kopenske enote pa pomenijo nabor, nabor pa je mehanizem, ki zunanjepolitično katastrofo spremeni v notranjo. Ameriški otroci, vzgojeni v terapevtskem prepričanju, da njihova čustva predstavljajo politično stališče, prejmejo pismo, ki pojasnjuje drugače. Odklonijo. Nacionalna garda se razporedi proti lastnim državljanom. Ulice izgledajo kot leto 1968, posneto navpično s telefonom, in država se začne požirati na način, ki naredi koherentno vojaško poveljevanje skoraj nemogoče. Civilni konflikt ne zahteva niti enega dramatičnega trenutka. Zahteva le dovolj nakopičenih krivic in dovolj pripadnikov nacionalne garde na dovolj križiščih, dokler se družbena pogodba ne razkroji kot papirnata vrečka v dežju.

Medtem ko je Amerika s tem zaposlena, v vojno vstopita Turčija in Savdska Arabija, ker scenarij zahteva, da se regionalna opozicija izkrvavi v uniformah pred naslednjim dejanjem. Vstopita. Trpita. Gospodarstva GCC dokončno propadejo. Geometrija je zdaj pripravljena za Veliki Izrael – biblijsko ozemlje od Nila do Evfrata –, ker ne moreš absorbirati tistega, kar ima še vedno delujočo vlado z dovolj denarja, da bi ugovarjala. Gospodarsko uničenje arabskega sveta je predpogoj, ne posledica.

Nato se poruši mošeja. Mošeja Al-Aqsa, tretje najsvetejše mesto v islamu, ki stoji na Tempeljskem griču od 7. stoletja, se poruši zaradi kakršne koli kombinacije vojaške nujnosti in božje prikladnosti, ki jo ponuja trenutek – in to je sprožilec, zaradi katerega vse ostalo izgleda kot prolog. Dve milijardi muslimanov zdaj niso politično motivirani, ampak versko dolžni odgovoriti. Vsak imam na svetu je pravkar prejel mobilizacijski ukaz s kozmično avtoriteto. Vojna, ki je bila že tako katastrofalno regionalna, postane nekaj, za kar sedanji besednjak mednarodnih odnosov nima besede.

Tu je preobrat, ki Jiangov okvir naredi resnično nenavaden: Iran naj bi zmagal. Zmagoviti Iran, ki se dvigne iz ruševin, ponovno sestavi svojo predislamsko perzijsko identiteto – starodavno cesarstvo, Kira in Darija ter civilizacijski ego, ki je starejši od vsakega kalifata – in postane, točno po načrtu, točno po preroštvu, Gog. Rusija, ki je zaključila projekt v Ukrajini, razgradila vzhodni kril NATO-ja, vrnila Konstantinopel pod nadzor grške pravoslavne cerkve s potezo, kakršne ni bilo od leta 1453, in izpolnila prerokbo o Tretjem Rimu, postane Magog. Skupaj napredujeta proti Izraelu, kar je točno tisto, kar najbolj pobožni izraelski eshatologi zahtevajo, da se zgodi, preden lahko pride Mesija. Zadnjega dejanja ni mogoče uprizoriti brez verodostojnega sovražnika. To vlogo so iskali v treh tisočletjih tekmujočih svetih spisov.

Evropski kolaps in kitajska napaka v oceni

Medtem Evropa, ki je od leta 2022 prikrajšana za poceni rusko energijo, finančno izkrvavljena zaradi vojaških obveznosti, ki jih ne more vzdrževati, in ki zdaj opazuje, kako Hormuzska ožina zapira dostop do nafte, ki napaja njeno preostalo industrijsko bazo, vstopi v stanje nadzorovanega propada. NATO se razdeli. Evropski projekt – ki že zdaj trpi pod bremenom dveh desetletij prekomernega vpliva elite in nezadovoljstva delavskega razreda – izgubi svojo strukturno utemeljitev in postane administrativni organ v slogu » «, ki upravlja ozemlje, ki vanj ne verjame več. Energetski zlom ni dramatičen. Gre za vrsto počasne, izčrpavajoče revščine, ki radikalizira prebivalstvo, ki je domnevalo, da je blaginja trajno stanje.

Kitajska v tej končni fazi ne zmaga. Preživi, a se mora prilagoditi. Tri četrtine nafte uvaža iz tujine, od tega kar štirideset odstotkov iz držav Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC). Vojna, ki se ji je hotela izogniti, uniči trgovinsko strukturo, na kateri je zgradila svoj razcvet. Mreže pobude »Pas in pot« skozi Iran in Zaliv – infrastruktura, ki jo je Kitajska desetletja gradila kot ogrodje alternativnega svetovnega reda – so pretrgane ali destabilizirane. Kitajska konča za pogajalsko mizo, ne pa na njenem čelu, in poskuša rešiti večstranski okvir iz ruševin tistega, ki ji je dovolj dobro služil. Juan ne nadomesti dolarja v nobenem gladkem prehodu. Dolar nadomesti kaos, nato pa nekaj novega, kar v realnem času sestavljajo ljudje, ki imajo zelo konkretne predstave o tem, kako naj bi to izgledalo.

Končni izid: Pax Judaica in Znamka

To nekaj novega je tisto, na kar Jiang, brez večjih pojasnil, namiguje kot Pax Judaica – in kar ostali svetovni oddelki za trženje imenujejo digitalni prehod, nova finančna arhitektura, post-gotovinska ekonomija, integrirana infrastruktura identitete. Karkoli že se imenuje, je njegov funkcionalni opis skladen v vseh jurisdikcijah, ki ga trenutno preizkušajo: sistem, v katerem sodelovanje v gospodarstvu zahteva preverjeno digitalno identiteto, transakcije so vidne in programirljive, dostop pa se lahko prekliče. Knjiga Razodetja je to v prvem stoletju našega štetja imenovala znamenje zveri. Svetovni gospodarski forum to imenuje finančna vključenost. Razlika je predvsem v blagovni znamki.

Tu se abstrakcija konča in začne se načrt.

Septembra 2024 je 193 držav članic OZN podpisalo Pakt za prihodnost, s katerim so se zavezale – nezavezujoče, vedno pravijo nezavezujoče – da bodo do leta 2030 po vsem svetu uvedle digitalno javno infrastrukturo. DPI je tridelna državljanska struktura: digitalna identiteta, programirljivi plačilni sistemi in množična izmenjava podatkov med javnimi in zasebnimi subjekti. Cilj 16.9 Agende 2030 predpisuje pravno identiteto za vsakega človeka na planetu do tega datuma, pri čemer so digitalne identitete, povezane z bančnimi računi, izrecni mehanizem za izvedbo.

EU je naredila prvi korak z zavezujočo zakonodajo. Uredba 2024/1183 predpisuje, da mora vsaka država članica EU do konca leta 2026 državljanom zagotoviti digitalno identitetno denarnico. Do 31. decembra 2026 jih morajo sprejeti vse javne institucije. Do novembra 2027 morajo slediti vsa podjetja iz zasebnega sektorja. Združeno kraljestvo je septembra 2025 napovedalo lasten nacionalni sistem digitalnih identifikacijskih kartic – peticija proti temu je zbrala 2,9 milijona podpisov, kar je ena največjih v zgodovini britanskega parlamenta. Vlada je januarja 2026 omilila obvezno besedilo, vendar se sistem kljub temu uvaja do leta 2029. Tony Blair, delno financiran s strani Gatesove fundacije, je javno trdil, da bodo Britanci žrtvovali zasebnost za učinkovitost. Morda ima prav.

Evropska centralna banka je oktobra 2025 zaključila pripravljalno fazo za digitalni evro. Evropski parlament bo o uredbi glasoval junija 2026. Če bo sprejeta, se bodo pilotne transakcije začele sredi leta 2027, polna izdaja digitalnega evra pa je načrtovana za leto 2029. ECB vztraja, da ne bo nadomestila gotovine. ECB tudi nadzira časovni okvir, v katerem bo gotovina postala praktično neuporabna.

Glede ogljika: sistem EU za trgovanje z emisijami 2 se bo začel izvajati leta 2027, s čimer se bo obdavčitev ogljika prvič razširila neposredno na energijo v gospodinjstvih in cestni promet. Izvršni direktor Alibabe je leta 2022 v Davosu predstavil osebni sledilnik ogljičnega odtisa. Profesor bančne ekonomije je marca 2026 na panelu Evropskega parlamenta povedal, da programirljivost CBDC pomeni, da bi vam lahko zamrznili denar zaradi prekoračitve ogljične kvote, zapustitve petnajstminutnega mesta ali napačnega mnenja o trenutni vojni. Ni špekuliral. Prebiral je tehnične specifikacije.

Zaporedje ne potrebuje napovedi. Je objavljeno – resolucija ZN, uredba EU, nacionalna zakonodaja, napoved centralne banke, časovni razpored, pilotni projekt, izdaja. Vsak korak je dokumentiran, datiran in poteka po načrtu. Arhitekti vam bodo povedali, da je to popolnoma neodvisno od kakršnega koli eshatološkega okvira ali preroštva, ki so ga pred tremi tisoč leti v puščavi zapisali ljudje, ki še nikoli niso slišali za digitalno valuto centralne banke, a so jo nekako opisali z neprijetno natančnostjo.

Kaj se dejansko dogaja?

Trumpova utemeljitev za vojno z Iranom se je dobesedno ujemala z Jiangovim napovedanim scenarijem – zapisanim leto dni preden ga je Trump izrekel v neposrednem televizijskem prenosu. Hormuzska ožina se je zaprla točno tako, kot je bilo napovedano. Gospodarstva držav GCC krvavijo točno tako, kot je bilo napovedano. ZDA zdaj razpravljajo o razporeditvi kopenskih enot, kar je Jiang opredelil kot sprožilec, ki zunanjepolitično katastrofo spremeni v notranjo. Evropa ponovno razpravlja o omejevanju porabe energije, za katero je mislila, da je to obdobje že za njo. Ben Gvir je v vladi in je bil na Tempeljskem griču že dvestokrat. Kirill blagoslovi tanke. Iranska revolucionarna garda v operativnih sporočilih uporablja izrecno teološko okvirjanje.

To je šest potrjenih ali vidno uresničujočih se napovedi človeka, ki ni profesor, ki je bil izgnan iz Kitajske zaradi neugodnega novinarstva in je bil nekako spet sprejet nazaj, ki se je pojavil iz nikoder s popolnoma oblikovanim okvirom točno v trenutku, ko je ta okvir postal relevanten. Doslej šest od šestih. Ne približno pravilno – natančno, neprijetno, beseda za besedo pravilno.

Ali je Jiang del operacije predvidljivega programiranja, izjemno dobro pozicioniran zgodovinar ali najsrečnejši lažnivec v zapisani zgodovini, je vaša odločitev. Kar ni več razumno stališče, je zavračanje preostalih napovedi zgolj zato, ker se zdijo noro.

Simulacija poteka v živo. In lahko se tudi zabavamo s predvidevanjem, kam bo šla naprej.

Glasujte za vsak domino na SimulationTerminal

Vir: Jan Wellmann