Gledano iz vidika politične usmerjenosti se je na včerajšnjih volitvah zgodil masivni obrat v desno. Tak obrat sem napovedoval pred dvema mesecema in nato še enkrat pred enim mesecem. Vendar pa je v številkah ta obrat večji, kot je bilo za pričakovati glede na javnomnenjske ankete. Če je bilo na volitvah 2022 razmerje moči izrazito nagnjeno v korist strank leve sredine, podatki za leto 2026 kažejo močno okrepitev bloka desne sredine in hkratno oslabitev levega centra. Ta sprememba ni pomembna le z vidika koalicijske matematike, temveč ima tudi neposredne posledice za razvojne prioritete države, investicijsko okolje in oblikovanje javnih politik.

Če upoštevamo vse stranke, ki so nastopale na volitvah (in ne le tistih, ki so prestopile parlamentarni prag) in njihovo prevladujočo politično usmeritev, se je na teh volitvah blok leve sredine zmanjšal iz približno 683.000 glasov v letu 2022 (okoli 57,3 % vseh glasov) na približno 525.500 glasov v letu 2026 (okoli 47,5 %). Nasprotno se je blok desne sredine povečal iz približno 509.000 glasov (42,7 %) na približno 610.500 glasov (52,5 %). Gre za izrazit preobrat v razmerju moči med političnima blokoma, saj je leva sredina izgubila skoraj 10 odstotnih točk v volilnih glasovih, ki jih je pridobila desna sredina. Drugače rečeno – leva sredina je izgubila 130 tisoč volilcev, desna sredina pa jih je pridobila 101 tisoč (preostanek gre na račun nekoliko manjše volilne udeležbe kot v 2022).

Še bolj zgovoren je premik pri mandatih strank, ki so prestopile parlamentarni prag: leva sredina je padla iz 53 mandatov v letu 2022 na 40 mandatov v letu 2026 (-13), medtem ko je desna sredina zrasla iz 35 mandatov na 48 mandatov (+13). Ta premik potrjuje, da ne gre zgolj za marginalne spremembe, temveč za strukturni premik volilnega telesa.

Ključni dejavnik spremembe je padec podpore največji stranki leve sredine iz leta 2022, ob hkratni konsolidaciji in širitvi ponudbe na desnosredinskem polu. Daleč največ je izgubila stranka Svoboda, ki je (z upoštevanjem glasov za LMŠ in SAB v 2022) padla iz 486.300 na le še 332.800 (minus 153.400 glasov oziroma kar 12,2 % volilnega telesa). Prevzem sorodnih strank z namenom “umika iz trga” se torej Svobodi ni obrestoval.

Poleg stabilne in porasle podpore največji desnosredinski stranki je pomembno vlogo odigrala tudi širitev zavezništev in pojav novih akterjev, ki so nagovorili volivce s programi večjega gospodarskega realizma, posluha podjetnost in kritik obstoječega upravljanja države. Združevanje se je splačalo NSi, ki je s koalicijo s SLS in Fokusom pridobila 26 tisoč glasov (povečanje iz 82.000 na 108.000 glasov). Prav tako se je Janši obrestovala odcepitev Logarjevih Demokratov od SDS. SDS je že v osnovi uspelo povečati število glasov za 45.000 (+4.5 odstotnih točk volilnega telesa), hkrati pa so Demokrati v sredini nabrali še za 77.800 dodatnih glasov (6.7 % volilnega telesa).

Kljub vsem danim predvolilnim bonbončkom (božičnica, dvig minimalne plače, dvig pokojnin itd.) se to dosedanji levosredinski koaliciji ni obrestovalo. Stranki Levica se je kljub koalicijskemu nastopu s stranko Vesna skupno število glasov (za skupni nastop) zmanjšalo za 4.400. Socialni demokrati so izgubili le 1.700 glasov (in v deležu ohranili enak volilni izid). No, morda bi bil padec za stranke minule levosredinske koalicije še bistveno večji brez teh bonbončkov v zaključku mandata in brez “izraelske afere” v zadnjem tednu pred volitvami.

Glede na to, da levosredinska koalicija s 40 mandati nima niti teoretičnih možnosti za sestavo vlade (lahko jih pridobi le z vključitvijo absolutno politično nesorodnih strank, kot sta stranki Demokrati in Resnica; kar ni nemogoče, vendar bi to vodilo v konfliktno in nestabilno koalicijo kratkega daha), je velika verjetnost, da bo koalicijo sestavljala SDS s politično sorodnimi strankami (NSi, Demokrati, Resnica).