Iranci so ga odpihnili v zrak. Vsem na očeh v realnem času so ga z droni in starimi raketami zbombardirali v dim. Ameriška vojska ni bila sposobna zaščititi nit svojih vojaških baz, svoje lastne vojake so morali evakuirati v komercialne hotele, kaj šele da bi zaščitili države gostiteljice. Štiri desetletja in pol so ameriške administracije arabskim državam v Zalivu prodajale iluzijo zaščite pred (neobstoječo) nevarnostjo iz Irana, da bi lahko tam namestile svoje baze. Nakar se je v nekaj urah ta mit razblinil. Puf.
Američani se v Zaliv ne bodo več vrnili. Vsaj njihova vojska ne. In Arabci bodo morali strateške dogovore skleniti z Iranom in Kitajsko.
No, zdaj se bodo brez ameriške zaščite morali znajti tudi Izraelci.
The war exposed the collapse of American protection
In less than one hour after being hit by the US and Israel, Iran responded with surgical precision, striking 17 American installations across the Middle East.
Successive waves of missiles and drones forced US troops to abandon their bases and scramble for shelter in luxury hotels, which, ironically, quickly became targets themselves.
It has now been 12 straight days of continuous bombardment, with multiple waves every single day and no sign of fatigue.
The strikes are not limited to the bases: they are hammering roads, airports, ports, hotels, and power plants.
Evacuation orders exist on paper, but they are being carried out at a snail’s pace, because security is nonexistent and far too many troops are still trapped under fire.
Almost no one remains at the American bases anymore. Even the refueling aircraft that operated out of Saudi Arabia have been pulled out and relocated to Germany.
The message to the Gulf countries is crystal clear: the US cannot even protect its own bases. You’re on your own.
The sense of invincibility that lasted for decades has been shattered.
Critical radars destroyed, interceptors running on fumes, bases bombed, Iranian missiles still launching, the Strait of Hormuz still closed, and Gulf allies left completely exposed.
All of this is being watched in real time by Asian countries that, until yesterday, were betting everything on American power to contain China.
The red light is flashing bright.
If the US couldn’t defend the Gulf against Iran… what real chance do they have of protecting anyone against Beijing?
Up until February 28, American protection felt absolute. Today it feels like something else entirely.
The collapse of that decades-long myth of absolute security is the deepest and most lasting indirect effect of this war.
DAMIJAN blog 
Upajmo da vsebina članka drži. Vendar se z eno trditvijo ne morem strinjati, in sicer:
»Američani se v Zaliv ne bodo več vrnili«
Zakaj ne? Zato ker so od tamkajšnje nafte in tamkajšnje prisotnosti preveč odvisni. Zato, ker so v obvladovanje tamkajšnjih držav vložili preveč vsega: denarja, politične moči in ostalega. Zato, ker moč mighty dolarja sloni pretežno na obvladovanju tamkajšnjih financ. Zato, ker vojaška logistika v Aziji temelji na obvladovanju tamkajšnjega prostora.
Si bodo že kaj izmislili, da bodo ostali. Morda v spremenjeni obliki, ampak ostali bodo. Si sploh lahko zamislite situacijo, da (uradno še vedno) prva vojaška in ekonomska sila sedaj lepo spoka od tam? Z lepim besedičenjem o zmagi demokracije, miru in ne vem še čem? Čeprav so vsi videli kaj se je zgodilo. In tudi lokalni šejki in sultani bodo še vedno rabili nekoga, da se sklicujejo nanj, in pri katerem imajo »varno« spravljen denar. No, ta varnost sedaj ne moe biti drugačna kot v narekovajih, zlasti če pogledamo dogajanje s Kanado in zaplembo državnega premoženja Rusiji.
Podobna je zgodba z junaškim Izraelom. Kaj če arabske države nehajo blokirati iranske izstrelke, kot so zavezane po pogodbi z Ameriko? Amerika se svojih obveznosti ni dejansko držala, ohranja pa lepo besedičenje o ceasefire ali miru ali podobno. Morda tudi zmagi (v neki obliki). Kaj če prav po tihem začno pomagati Iranu? Amerika vendar mora biti tam, da dela red. Nepredstavljivo je, da si Amerika umije roke in reče: grem od tam. Tega židovski lobi ne bi nikdar odpustil – in tudi ne bo, ker bo prej Ameriko, takšno kot je, porinil da dela (beri: se žrtvuje) zanj.
Všeč mi jeVšeč mi je