Dodatno k temu, kar pravi Mearsheimer: Trumpova strategija je bila kot vedno – pritisniti na nasprotnika z vsemi močmi, dokler ta ne poklekne in pristane na pogoje izsiljevanja. No, Iranci niso pokleknili in zdaj Trump čaka na face-saving rešitev, ki jo je nakazal prejšnji teden in dodatno potrdil v svojem state-of-the-union govoru – torej, da Iranci sveto obljubijo, da ne bodo razvili jedrskega orožja in da bo Trump lahko rekel: super, vidite, kakšen dober deal sem dosegel. In poslal vojsko nazaj domov.

Problem je seveda, da Trump boljše rešitve nima. V regiji nima dovolj vojaških kapacitet za resno in dolgotrajno bojevanje z Iranom (ob napadu na Irak leta 2003 so Američani v regijo poslali 6 letalonosilk, zdaj pa le 2; in ameriški generali in izraelski obveščevalci ocenjujejo, da je kapacitet dovolj za največ en teden zmernih letalskih napadov), kaj šele vojaškega korpusa, ki bi ga lahko poslal neposredno na teren v Iran, da zavzame Teheran in “obglavi” režim.  Iran ni Irak in zdajšnje priprave Američanov na napad in zajetje Irana preprosto niso na potrebni ravni za dosego cilja.

No, tudi te vojaške kapacitete, ki jih je Trump poslal v regijo, bodo težko pomagale, saj imajo same s seboj preveč problemov. Ena izmed obeh letalonosilk (G: Ford) se duši v lastnih fekalijah in se je morala zateči v ameriško bazo na Kreto na popravilo “kanalizacije”. Notranji viri poročajo, da se je problem s fekalijami zaostril zaradi upora osebja na letalonosilki, ki so na poziciji že 8 mesecev (namesto običjanih 6) in ki ne želijo vojskovanja, pač pa iti domov, zato so “pomagali” pri zamaševanju wc-jev z raznimi oblačili. Ob takšni morali vojske je seveda težko začeti resno bitko, tudi če bi generali ocenili, da lahko prinese jasno zmago.