The U.S.-Israeli gamble relies on a bombing campaign to trigger an uprising.
It seems the American and Israeli strategy is to bet on waves of airstrikes designed to make the Iranian regime appear weak enough to embolden opposition forces to revolt. They appear to be applying the ‘Libya playbook’ to Iran, expecting the same results.
However, there are five reasons why such a strategy is highly unlikely to succeed in Iran:
1-Financial and Internal Stability:
Libya had $150 billion in assets frozen, struggled to pay salaries, and faced various tribal leaders vying for power.
2-Technological Disparity:
Libya’s air defenses and radars dated back to the 70s and early 80s, with equipment over 30 years old and unmodernized, much like their T-54/55 tank fleet.
3-Manpower:
Iran’s official forces total nearly one million men, not counting tens of thousands who could be mobilized from abroad, including the Houthis. In contrast, opposition fighters barely reach 2,500, and urban cells only possess small arms.
4-Technological Power:
Unlike Libya, Iran has become a technological powerhouse. Very few countries produce and launch their own satellites using indigenous rockets; Iran is part of that elite group. Furthermore, while the Western nations lack short, medium, and intermediate-range hypersonic missiles, Iran possesses them.
Their mastery of multi-stage technology also makes the transition to ICBMs a non-issue.
Long range anti-Ship missiles? Iran, Russia and china are leaders at this field.
5-Naval and Geographic Defensibility: Libya’s navy consisted of mere patrol boats, not even 1% of Iran’s fleet, which boasts between 1,600 and 2,000 missile tubes. Geographically, Libya is flat with no natural cover, and 90% of its population lives in coastal cities. Iran, conversely, is mountainous, with a heavily fortified capital.
I see no armed contingent capable of a successful uprising.
Instead, the situation is more likely to evolve into a ‘Syria scenario’ rather than a Libya one, characterized by progressive destruction and multiple internal guerrilla fronts supported by U.S. and Israeli airpower.
That is the truly plausible outcome if an attack occurs.
- Reblog
-
Naročite se
Subscribed
Already have a WordPress.com account? Log in now.
DAMIJAN blog 
Iranske industrijske zmogljivosti so v poročilih zahodnih komentatorjev močno podcenjene. Iran je država, ki je v zadnjih 3 desetletjih naredila najhitrejši tehnološki naredek za Južno Korejo. Iran ima ogromno število mladih kvalitetno izobraženih ljudi . Iran čeprav je 3 in po krat manjši od Amerike sproducira letno isto število inžinirjev kot Amerika. S tem, da je velik del ameriških inžinirjev tujcev, ki ne ostanejo v Ameriki.
Lep primer tega je spopad po 12 juniju lanskega leta. V 3. fazi, ko je Iran uporabil hipersonične rakete Fatteh 2, so Izraelci, Američani in Britanci sestrelili manj kot 10% raket. Točno obratno kot je zadnje čase trdil Sly Hersh. Navsezadnje je to tudi moj vtis, ko sva z očetom gledale izraelske posnetke iranskega napada (ki so bili kmalu potem umaknjeni). Komaj kakšna raketa je bila prestrežena. Zadnji britanski podatki o uspehu prestrezanja iranskih balističnih raket britanskega rušilca v Sredozemlju kažejo, da so Britanci porabili v povprečju 4 rakete za prestrezanje ene same balistične iranske rakete. Pa ni šlo za hipersonične Fatteh, temveč za starejše balistične rakete. Kaj to pomeni? Da so porabili za več kot 20 mili USD za sestrelitev rakete, ki mogoče stane nekaj 100 tisoč USD.
Kot sem rekel že večkrat: Iranci niso nek primitivni kamelltreiberji – gre za staro sofisticirano civilizacijo z najstarejšo državnostjo na svetu. Na katero so Iranci izjemno ponosni.
Ključni faktor pri morebitni invaziji (ali pa da do tega ne pride) bo vloga Rusije in Kitajske. Razpad Irana in posledični ameriški vpliv pomeni direktno ameriško grožnjo v “mehki trebug” Rusije v Osrednji Aziji. Za Kitajsko pa, še posebej po Venuezueli, trganje od virov ogljikovodikov od katerih je Kitajska življensko odvisna. Ne pozabit, da je Kitajska investicijska navzočnost v Iranu od 5 fo 10 krat večja kot v Venezueli. Tudi, če pozabimo neposredno materialno pomoč, lahko že samo dejstvo satelitskega izvidovanja pomeni “game changer”. Pomeni popolno transparentnost oz. odsotnost kakršnega koli ameriškega presenečenja. To pa pomeni verjetnost večjih žrtev.
Zakaj je bi izraelski napad v začetni fazi po 12 juniju uspešen? Ker so bili iranski radarji in protiletalski sistemi napadeni z droni od znotraj, iz Irana samega. Izraelske rakete iz lovcev-bombnikov so sledile šele potem. Danes tega presenečenja ne bo več. izrael je uporabil Silver Bullet (prislovično orožje za napad na volkodlaka), ampak problem s Silver Bullet-om je, da imaš samo eno šanso. In tega aduta so tako v Iranu kot prej v identični akciji v Rusiji ob napadu na letališča strateškega letalstva, porabili.
Kaj se lahko zgodi, če začnejo američani ali izraelci množično umirati? Bo odgovor jedrski? Kako lahko na to reagira Iran? Z jedrskim protiudarom? Kaj bi v tem primeru ostalo od Izraela? Slednji ima za razliko od Irana prebivalstvo skoncentrirano v ozkem pasu ob mediteranski obali. Nenazadnje kaj bi ostalo od Irana? Ali od evropske preskrbe z nafto in plinom? Lavrov je pred kratkim opozoril američane naj se ne igrajo z ognjem. Še prej po junijskem napadu na Iran pa je posvaril pred dobavo jedrskih glav Iranu s strani Severne Koreje (s katero ima Iran dolgoletno sodelovanje na področju balističnih raket) in Pakistanom (muslimanska solidarnost). Oz. kaj bi se v tem primeru zgodilo z muslimansko Ummah (skupnostjo) katera ima več ot milijardo in pol ljudi po celem svetu, Val terorizma po celem svetu kot maščevanje za jedrski napad na muslimansko državo?
Zanimiva diskusija o morebitnem ameriškem napadu na Iran (s strani kompetentnih sogovornikov):
https://larrycjohnson.substack.com/p/white-house-drama-re-pending-decision?utm_source=post-email-title&publication_id=1225061&post_id=188685906&utm_campaign=email-post-title&isFreemail=true&r=rkrdg&triedRedirect=true&utm_medium=email
Všeč mi jeLiked by 4 people