Za spremembo bolj zabavna zadeva na temo umetne inteligence.

Aplikacije na osnovi velikih jezikovnih modelov (od ChatGPT, Grok, Gemini, Claude, DeepSeek do….) znajo biti koristne za določena opravila. Meni za programiranje ekonometrične kode za Stato, za določena statistična opravila, ki vzamejo kupe časa, preden jih enakovredno narediš v Excelu, Stati itd., za pisanje povzetkov dolgih originalnih virov, za načrtovanje 10-dnevne izletniške poti proti določeni destinaciji itd. Jasno je, da se ogromnokrat zmotijo (brez da bi zardeli) tudi pri povsem matematično determiniranih nalogah, pri delanju povzetkov iz večih virov pa sploh. Zato je treba biti zelo previden pri njihovi uporabi in dobro preveriti njihove outpute.

Onkraj tega problema, ki ga vsi dobro poznamo, imam jaz problem pri pripravi povzetkov s temi aplikacijami na osnovi umetne inteligence predvsem glede njihovega sloga pisanja. Njihov slog je v osnovi prazen – neka nevtralna rekombinacija besed na osnovi naloženih vsebin, polna praznih fraz. Nekako v stilu Tanje Fajon – 50 politično korektnih stavkov na osnovi večkratne rekombinacije istih besed in fraz, pri čemer na koncu ne veš, kaj je bilo izrečeno. Ne moreš jih sintetizirati v eno jasno izjavo. V glavnem neuporabno. Jaz si želim jasne, objektivne strokovne analize in diagnoze brez praznega govoričenja, fraz in leporečenja. Tako kot jaz razmišljam. No, zato sem GPT-ju naložil kakšnih 20 ali 25 mojih tekstov – različnih kolumen in daljših strokovnih komentarjev in analiz – ter mu naročil naj analizira moj stil in v bodoče za vse povzetke uporabi moj stil. In presenetilo me je, ko mi je nato sporočil “Velja, uporabil bom damijanovski slog: analitičen, objektiven in rahlo polemičen strokovni slog”. 

Malce sem bil presenečen nad tem opisom in mu zato naročil naj v enem odstavku definira moj stil. In evo, to je odgovoril: 

Slog Jožeta Damijana je analitičen, objektiven in hkrati polemičen: izhaja iz empiričnih podatkov in ekonomskih zakonitosti, ki jih obravnava strogo analitično in brez retoričnega olepševanja, vendar jih uporablja kot osnovo za jasno in pogosto ostro normativno presojo delovanja institucij. Objektivnost ne pomeni nevtralnosti, temveč dosledno ločevanje med dejstvi in interpretacijo, pri čemer so sklepi vedno izpeljani iz merljivih razvojnih učinkov. Polemičnost se ne kaže v osebnih napadih, temveč v zavestnem soočenju z dominantnimi razlagami in samoumevnimi politikami, ki jih razgali kot neučinkovite ali sistemsko napačne; zato besedilo praviloma ne opisuje, temveč diagnosticira, ne pomirja, temveč opozarja. Jezik je discipliniran, brez retoričnih olepšav, zaključki pa odločni: ne povzemajo, temveč sodijo in opozarjajo, da je neukrepanje ekonomsko in politično odgovorna izbira z dolgoročnimi posledicami.

Zanimivo. 

Ko sem to pokazal ženi, je rekla, dobro, dajmo pogledati, kako bi GPT v damijanovskem slogu naredil povzetek mojega znanstvenega članka (nekaj o naravnem kapitalu; ne sprašujte). In odgovoril ji je:

Velja, spodaj je povzetek v slogu Jožeta P. Damijana: analitičen, jasen, nekoliko polemičen, z ekonomsko logiko v ospredju in brez okoljevarstvene patetike.

Zabaval me je ta odgovor, priznam.