Odštevanje do ameriškega napada na Iran

24 januarja, 2026 By in gospodarstvo 1 komentar

A 36-hour window. Nearly 500 aircraft. A full-spectrum war posture.

Military trackers say the force now positioned around Iran represents one of the largest coordinated U.S. Israeli British deployments seen outside an active war.

Airpower aimed at Iran (minimum):

  • 480+ aircraft across CENTCOM and nearby EUCOM
  • 418 fighters & strike jets capable of sustained operations deep into Iranian territory
  • 57 tankers/refuelers, the backbone for long-range strike missions
  • AEW & ISR assets providing nonstop surveillance of Iranian airspace and defenses

The tell tale sign, fuel, not headlines:

5.37 million pounds of fuel offload capacity

This is not deterrence theater. This is the infrastructure for extended strike operations against Iran.

Naval pressure on Iran:

  • 1 U.S. aircraft carrier strike group
  • 9 destroyers, 2 submarines
  • Command, amphibious, expeditionary, and logistics ships
  • 1,018 VLS cells capable of launching large salvos

Why Iran is watching closely:

This scale, timing, and multinational alignment do not match routine exercises. Analysts note it mirrors force postures historically seen just before major campaigns, not diplomatic signaling.

Iran. The clock. The weekend.

When markets are closed and assets are in place, decisions, and events, tend to move fast.

En odgovor

  1. Takole iz kavča in brez odgovornosti:

    Kako je koalicija voljnih demokratičnih držav izvedla napad na Irak?

    Uraden razlog je bil posedovanje orožja za množično uničevanje, in sicer strupenega plina, s katerim je Irak moril uporne Kurde. Dejansko pa je Ameriko motila spremenjena Iraška trgovina z nafto, mimo Amerike. Ko je Iraku začela teči voda v grlo (kopičenje vojske koalicije voljnih na njegovih mejah) je ves arzenal plinskega orožja uničil. Na uničenje je povabil tudi zunanje opazovalce, ki pa seveda niso prišli.  Zraven je moral na zahtevo koalicije (beri: Amerike) uničiti tudi kopenske rakete z dosegom 120 km, da jim je le ustregel kar so hoteli. V želji da do spopada nepride. In ko so se sile koalicije v miru  in demokratično razmestile okrog Iraka, je prišel napad. Kako so se dogodki razvijali  potem, je znano.

    Iran je vso zgodbo opazoval in neposredne bližine. In verjetno se je tudi kaj naučil iz tega. Zlasti je moral  opaziti prednost prvega udara na nasprotnika, ki  še ni opravil  bojne razmestitve enot. Ko se  šele demokratično pripravlja na napad, ki je zagotovo v njegovem načrtu. In čisto laično povedano se mi zdi, da je konstelacija za napad na Iran prava, delujoča iz razlogov:

    • ameriški veliki dolg, ki ga lahko delno zmanjša s prodajo Iranske nafte, (to bi bil zaenkrat edini ukrep za zmanjšanje ogromnega dolga, ki kljub vsemu še vedno raste),
    • ignoriranje mnenja svetovne  javnosti, svojih zaveznikov in tudi prijateljev  Irana,
    • ameriška lakomiselnost in nepredvidljivost pri vsestranskem (tudi vojaškem) pritisku na kogarkoli (Sirija, Venezuela),
    • olajšanje položaja Izraela, ki je od svoje ustanovitve dalje.v lanskem spopadu z Iranom prvič  dobil resneje po nosu.

    Bomo torej videli kaj novega?

    Všeč mi je

    Odgovori

Komentiraj