Nemška vlada bo letos namenila skoraj 30 milijard evrov subvencij za blaženje visokih cen elektrike. Cene elektrike pa so visoke zaradi nemškega zaprtja jedrskih elektrarn in zaradi preteklih masivnih investicij v OVE vire sonca in vetra ter s temi povezanimi stroški (vlaganja v omrežje in nadomestne (plinske in premogovne) kapacitete, stroški regulacije elektroenergetskega sistema, ki nadproporcionalno naraščajo z deležem nestanovitnih OVE vireov sonca in vetra v omrežju, in, ja, zaradi stroškov masivnih subvencij bre zkaterih se ta nevzdržni sistem sesuje). Nemške vlade so po letu 2010 naredile vse, da uničijo cenovno ugodne vire elektrike in instalirajo cenovno katastrofalno drage vire elektrike.
Ta obscena in absurdna nemška energetska politika je do sedaj stala že več kot 700 milijard evrov. Po tržnih cenah bi za teh 700 milijard Nemčija dobila 140 novih jedrskih elektrarn s skupno kapaciteto vsaj 140 GW (brez potrebe po enem samem evru subvencije). To bi pomenilo skupno proizvodnjo 1.128 TWh/leto (=1.226,4 TWh × 0,92). Ob nemški bruto porabi elektrike v 2024 v obsegu 527,4 TWh bi teh 140 GW nove jedrske moči (pri 92% CF) proizvedlo približno 2,1-kratnik nemške letne porabe elektrike. Torej, namesto, da bi vlagala v božjastno drage, nestanovitne in skrajno neekonomične OVE vire sonca in vetra ter njihovo subvencioiranje bi si nemška vlada z vlaganji v nove jedrske elektrarne zagotovila dvakrat več elektrike, kot je potrebuje in to po izjemno nizkih cenah. Polovico bi porabila zase (in zagotovila nizke cene elektrike prebivalstvu in gospodarstvu, ki zdaj umira zaradi visokih cen), polovico pa bi izvozila po visokih evropskih cenah državam, ki so šle v podobno neumnost kot Nemčija.
Torej novo leto, nemških politikov pa še vedno ni srečala pamet.
Kdaj bodo doumeli, da je ekonomika OVE virov sonca in vetra po definiciji – zaradi njihovih elektrofizikalnih zakonitosti (nizka energetska gostota, nestanovitnost) – nevzdržna?
Kdaj bodo doumeli, da OVE viri sonca in vetra brez javnih subvencij nikoli ne bodo ekonomični?
Kdaj bodo doumeli, da bodo cene elektrike iz OVE virov sonca in vetra – zaradi elektrofizikalnih zakonitosti – vedno neprimerno višje od cene elektrike iz plina, hidro in jedrskih elektrarn?
Kdaj bodo doumeli, da bodo zaradi te obscene in absurdne energetske politike, cene elektrike (zaradi vlaganj v omrežje, v nadomestne kapacitete, stroškov regulacije in subvencij) vedno zelo visoke in za 2-krat višje kot v državah z razumno kombinacijo nizkoogljičnih virov energije (hidro, jedrska, malenkost sonca in vetra)?
DAMIJAN blog 
Nemška država v zadnjih letih neposredno subvencionira proizvodnjo OVE iz vetra in sonca v višini 135 eur/MWh (30 mrd skupno). Če temu prištejemo še povprečno veleprodajno borzno ceno elektrike, ki je lani znašala okoli 90 eur/MWh, je torej stroškovna cena električne energije iz OVE v Nemčiji okoli 215 eur/MWh.
In to stroškovno ceno moramo primerjati s stroškovno ceno proizvodnje iz JE, ki je okoli 80 eur/MWh (po izračunih GEN energije za JEK-2), torej je v Nemčiji cena elektrike iz OVE za faktor 2,7 večja od cene iz novih JE.
Če pa bi Nemci obdržali stare JE v obratovanju, iz katerih je bila stroškovna cena elektrike 40 eur/MWh (podobno kot pri nas oz. v Franciji), bi bila cena elektrike iz OVE za faktor 5,4 višja.
In danes bi nekateri naši kvazi energetiki (na žalost prevladujejo na MOPE) še vedno sledili nemškemu modelu energetike.
Všeč mi jeLiked by 5 people
Vse drži, ampak potem bi bili Nemci pred isto dilemo kot Francozi. Kje dobiti uran?
Z revolucijami v Sahelu. predvsem v NIger-u je Francija izgubila svojo tradicionalno surovinsko bazo, ki jo je kontrolirala njihova firma Arano. Pa smo pri isti dilemi kot pri plinu. Rusi kontrolirajo 40% sveovnega trga obogatenega urana, bistveno več kot je njihov delež pri plinu. V lasti imajo tudi večino rudnikov v Kazahstanu, ki je največji svetovni proizvajalec urana. Ostaneta predvsem Kanada in Avstralija, ki pa sta v ameriški sferi. Kako je, če imajo Američani monopol smo pa videli v preteklih letih.
Kakorkoli se že Evropa obrne, bi profitirala od dobrih trgovinskih odnosov z Rusijo.
Ni pa to dilema za Slovenijo. V današnjih tržnih pogojih bi se nam že zdavnaj splačalo ponovno odpreti rudnik Žirovski vrh (idioti smo ga zasuli namesto, da bi ga konzervirali). Pa je Žirovski vrh samo eno od dveh nahajališč v Sloveniji.
Všeč mi jeVšeč mi je