Javier Vinós, španski znanstveni publicist in podnebni analitik, v zadnji kolumni plastično pravi, da tako kot bela kraljica v “Alice v čudežni deželi” želi, da verjamemo nemogočim stvarem, tudi evropske oblasti poskušajo, da verjamemo v šest nemogočih trditev o podnebnih spremembah in energetski tranziciji — in mnogi v njih kljub vsemu resnično verjamejo.

1. To, da imamo ljudje nadzor nad podnebjem

Prva nemogoča trditev je prepričanje, da ljudje nadziramo ali bomo lahko v bližnji prihodnosti nadzirali podnebje in vremenske pojave do te mere, da bi lahko preprečevali ali zmanjšali intenzivnost orkanov, poplav, suš ali dvig morske gladine. Po Vinósu gre za idejo, ki je povsem izven realnosti in ki pomeni, da je mogoče ljudi prepričati skoraj v karkoli, če je sporočilo dovolj pogostokrat ponovljeno in moralno zapakirano.

2. To, da je podnebje odvisno le od koncentracije toplogrednih plinov

Druga nemogoča trditev je, da je podnebje – izjemno kompleksen sistem s številnimi povratnimi zankami in naravnimi cikli – v celoti odvisno od ene same spremenljivke, to je koncentracije toplogrednih plinov. Vinós opozarja, da sicer dobro razumemo fizikalne lastnosti CO₂, vendar imamo bistveno slabše razumevanje celotnega podnebnega sistema, vključno z vlogo oceanov, oblakov, sončne aktivnosti in naravnih oscilacij. Po njegovem mnenju ni empiričnih dokazov, da bi ena sama spremenljivka lahko determinirala obnašanje tako kompleksnega sistema.

3. To, da poteka energetska tranzicija

Tretja nemogoča trditev je, da poteka ali bo kmalu potekala resnična energetska tranzicija. Vinós poudarja, da v zgodovini človeštva ni bilo primera, ko bi novi energetski viri nadomestili stare. Namesto tega se je vedno povečevala skupna poraba vseh virov hkrati. Biomasi se je pridružil premog, nato nafta, plin, jedrska energija in nazadnje obnovljivi viri, pri čemer nobeden od starih virov ni izginil. Tudi danes poraba fosilnih goriv dosega rekordne ravni, obnovljivi viri pa so močno odvisni od fosilnih goriv za proizvodnjo, namestitev in vzdrževanje.

4. To, da se bomo odpovedali fosilnim gorivom

Četrta trditev, ki jo Vinós označuje za neverjetno, je prepričanje, da se bo človeštvo odpovedalo fosilnim gorivom. Opozarja, da države, ki uradno zagovarjajo popolno opustitev fosilnih goriv, predstavljajo le majhen delež svetovnega prebivalstva. Večina sveta se ne pripravlja na opustitev virov, ki zagotavljajo večino svetovne energije, temveč si prizadeva za njihovo večjo dostopnost in uporabo. Podpora ideji popolne opustitve fosilnih goriv se po njegovem mnenju globalno ne krepi, temveč slabi.

5. To, da bodo globalne emisije CO₂ padle

Peta nemogoča trditev je, da se bodo globalne emisije CO₂ zmanjševale. Vinós navaja, da so globalne emisije od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja do danes narasle za približno 70 %. Emisije so po njegovem mnenju neposredno povezane z rastjo prebivalstva, industrijske proizvodnje in življenjskega standarda. Dokler bo svetovna družba stremela k gospodarski rasti in razvoju, se ta trend po njegovem ne bo bistveno spremenil.

6. To, da je mogoče popolnoma razogljičiti energetski sistem

Šesta nemogoča trditev je prepričanje, da je mogoče v celoti razogljičiti energetski sistem. Vinós opozarja, da električna energija predstavlja le manjši del končne porabe energije, večina porabe pa ostaja vezana na tekoča in plinasta goriva. Tudi tam, kjer je elektrika proizvedena iz nizkoogljičnih virov, ima pomembno vlogo jedrska energija – vir, ki ga številne evropske države zavračajo. Po njegovem mnenju je stopnja razogljičenja v zadnjih desetletjih skromna in neprimerljiva z ambicijami političnih deklaracij.

Sklep

Po Vinósu teh šest trditev tvori temelj sodobnih podnebnih in energetskih politik v Evropi. Ker pa so te trditve v nasprotju z empiričnimi podatki in zgodovinskimi izkušnjami, meni, da so posledice takšnih politik neizogibne: višje cene energije, izguba industrijske konkurenčnosti, večja energetska negotovost, naraščajoči javni dolg in pospešeno gospodarsko zaostajanje Evrope v primerjavi z ostalim svetom. Po njegovem mnenju gre za primer kolektivne iluzije, katerih ekonomske in družbene posledice bodo postajale vse bolj očitne.

___________

Javier Vinós je doktor znanosti, znanstvenik, neodvisni raziskovalec podnebja in predsednik Združenja podnebnih realistov.

Reference:

Vinós, J. (2022). Climate of the Past, Present and Future: A Scientific Debate (1st ed.). Critical Science Press. https://doi.org/10.5281/zenodo.7094548

Vinós, J. (2018). Solar–climate interaction and global warming. Lulu Press. https://www.lulu.com

Vinós, J. (2023). The role of natural climate variability in modern climate change. In: Climate Intelligence (CLINTEL) Reports. https://clintel.org

Vinós, J. (2024). The failure of the CO₂-control climate paradigm. Climate Intelligence Foundation Working Paper. https://clintel.org

Vinós, J. (2020–2025). Selected essays on climate science and energy policy. Watts Up With That? https://wattsupwiththat.com

Vinós, J. (2021–2025). Climate variability, solar forcing and policy implications. Judith Curry – Climate Etc. https://judithcurry.com