Bine Kordež

Bralci, ki pozorneje spremljajo gospodarska gibanja, so mogoče opazili nekatere neobičajne komentarje visokih državnih uradnikov o mednarodni menjavi Slovenije. Najbolj izstopajo izjave, kako je postala Švica največji partner Slovenije v mednarodni trgovini. Ali kako imamo s Kitajsko skoraj 7 milijard eur negativne trgovinske bilance. Takšne številke sicer res potrjujejo podatki Statističnega urada Slovenije (SURS) o blagovni menjavi v lanskem letu, kot so prikazani v zadnjih dveh kolonah v spodnji tabeli. Po teh podatkih v Švico izvozimo skoraj 3-krat več blaga kot v Nemčijo, tudi uvoz iz Kitajske ali Indije je skoraj enak nemškemu ter presega italijanskega in avstrijskega.

Vir: SURS, Banka Slovenije

A ti podatki imajo določeno omejitev, ki jo SURS sicer na kratko omenja, brez kakega večjega poudarka ali pojasnil. Navedena vrednost mednarodne blagovne menjave zajema namreč tudi posle oplemenitenja. Te posle SURS v metodoloških pojasnilih in poročilih o menjavi opisuje kot “spreminjanje ali izboljšavo blaga s ciljem, da se proizvede nov ali resnično izboljšan izdelek”. Seveda so ti posli potem del celotne mednarodne trgovine Slovenije, sestavni del vseh izvoznih uvoznih blagovnih pošiljk (transakcij) in pomembno povečujejo obseg zunanje trgovine. Lanski skupni blagovni izvoz je ravno zaradi učinkov teh poslov kar 2,5-krat večji kot pred desetimi leti, v prvi polovici letošnjega leta celo že presega ustvarjen BDP.

Številke o vpetosti Slovenije v mednarodno menjavo so vse bolj impresivne, rast mednarodne menjave močno presega rast BDP, vendar se zaradi omenjenih poslov odpira kar nekaj vprašanj. Vzporedno namreč mednarodno menjavo države spremlja tudi Banka Slovenije za izračun rezultatov plačilne bilance, kjer pa so številke precej drugačne. Statistični urad v svojih poročilih evidentira vse transakcije, kjer pride do prehoda meje. Banka Slovenije pa spremlja tudi spremembo lastništva blaga in če tega ni, potem takšen uvoz in izvoz ne vključujejo v plačilno bilanco. Ker se pri poslih oplemenitenja lastnik blaga ne menja, blago se samo dodela, oplemeniti, te vrednosti v njihovo spremljajo uvoza in izvoza blaga niso zajete. Dokler so bili ti zneski majhni, tudi ni bilo opaznejših razlik v poročilih obeh institucij. Danes, ko pa ti posli presegajo že polovico vrednosti rednega uvoza in  izvoza, pa se soočamo z zelo različnimi tolmačenji uvozno/izvoznih gibanj Slovenije.

Podatki Banke Slovenije o mednarodni menjavi blaga so prav tako prikazani v tabeli in sicer v prvih štirih kolonah. Po tej evidenci je Nemčija seveda daleč največji slovenski trgovinski partner. Države v tabeli so namreč sortirane po skupni blagovni menjavi kot jo objavlja Banka Slovenije in po njej je Švica šele na 16. mestu. Pred njo so na primer tudi Španija, Turčija ali Bosna in Hercegovina. V tabeli je za bralce mogoče zanimiv tudi podatek, da je Rusija kot kupec na devetem mestu med državami, višje kot Švica. Zaradi sankcij proti tej državi smo sicer znižali uvoz in energente sedaj kupujemo drugje, lahko tudi dva ali trikrat dražje. A pri zaslužkih od prodaje v Rusijo vidimo, da kakih posebnih zadržkov nimamo.

Slika slovenske blagovne menjave, ki jo nudi Banka Slovenije je torej popolnoma drugačna kot so uradni podatki Statističnega urada. Zato je seveda upravičeno vprašanje, kateri podatek je pravi, kateri bolj točno odraža mednarodni položaj Slovenije in težo posameznih trgovinskih partnerjev. Najbrž ni dvomov, da sta oba podatka točna, a prikazujeta precej drugačno sliko brez opaznejših pojasnil zakaj prihaja do razlik. In to potem vodi v različne interpretacije položaja mednarodne trgovine Slovenije, odvisno kateri podatek nekdo pogleda.

Konkretne razlike so prikazane na treh slikah in sicer ločeno za izvoz, uvoz in za saldo blagovne menjave zadnjih devet let. Spodnja črta je podatek Banke Slovenije o letnem izvozu oziroma uvoza blaga, zgornja črta pa podatek Statističnega urada, ki je višji predvsem zaradi omenjenih poslov oplemenitenja. Obseg teh poslov vsako leto močno raste, letos v prvi polovici letošnjega leta je na primer že okoli 16 milijard eur, kar je že skoraj 80 % rednega uvoza/izvoza Slovenije. Na tretji sliki je  saldo trgovinske menjave, z rdečo črto prav tako podatki Banke Slovenije, ki skoraj vsa leta kažejo pozitivna gibanja, presežek izvoza nad izvozom. Modri stolpci pa kažejo saldo blagovne menjave po podatkih SURS, kjer zadnja leta beležimo visok primanjkljaj. Lani preko 7 milijard eur.

Vir: SURS, Banka Slovenije

Vir: SURS, Banka Slovenije

Vir: SURS, Banka Slovenije

Tako različni podatki bi nedvomno potrebovali nekaj več pojasnil odgovornih institucij in ne samo skromen dodatek v mesečnih objavah Statističnega urada, da podatki zajemajo tudi posle oplemenitenja. V rednem mesečnem poročilu o blagovni menjavi napišejo edino, da je bil na primer do avgusta letos izvoz v države nečlanice EU kar 45 % višji kot lani v enakem obdobju, samo v avgustu 28 %, brez poslov oplemenitenja pa 14 % nižji. S statističnih poročilih Banke Slovenije pa prav tako ni nobenih dodatnih pojasnil, zakaj objavlja SURS bistveno višje podatke o uvozu in izvozu blaga.

Kdor se malo bolj poglablja v te podatke, bo torej prišel do zaključka, da so visoke rasti blagovne menjave po podatkih SURS predvsem rezultat dodatnih poslov oplemenitenja, na drugi strani pa podatki Banke Slovenije najbrž bolje odražajo položaj naše blagovne menjave. Vseeno pa ostaja vprašanje, kaj pravzaprav pomenijo ti posli oplemenitenja, ki jih je bilo lani približno 27,5 mrd eur v uvozu in 19,5 mrd eur v izvozu.

Pretežni del teh poslov se nanaša na uvoz farmacevtskih surovin. Lani smo te surovine uvozili iz Švice (15,7 mrd, vključno tudi zdravila), iz Kitajske (4,8 mrd eur), Indije (5,6 mrd eur) in iz ZDA (0,9 mrd). Podrobnejše specifikacije statističnega urada kažejo, da so to predvsem različne heterociklične spojine (s heteroatomi dušika, pirimidinskim obročem, pirazolovim obročem in podobnimi opisi blaga). Nato pa naj bi te surovine v Sloveniji predelali v “nov ali resnično izboljšan izdelek”, kot je definicija oplemenitenja po metodologiji Statističnega urada. Nove ali izboljšane izdelke smo potem prodali v Švico kot zdravilo, lani v vrednosti 19,7 mrd eur (veliko surovin naj bi torej ostalo na zalogi).

Značilno za te ogromne posle je tudi, da jih nobeno podjetje v Sloveniji ne prikazuje kot prihodek in strošek, saj gre za tako velike številke, da bi močno spremenile sliko celotnega gospodarstva. Samo za primerjavo kaj pomenijo 20-milijardni posli oplemenitenja naj navedemo, da so vse farmacevtske družbe v Sloveniji lani skupaj izkazale 3,6 mrd eur izvoza izdelkov in zanje porabili za kakšno milijardo materiala. Kot so posebej pojasnili na SURS, Banka Slovenije te posle evidentira samo kot opravljeno storitev predelave in jo vodi med prihodki od storitev zaradi česar je njihov podatek blagovne menjave toliko nižji.

Po dodatnih pojasnilih s strani odgovornih oseb v SURS se torej srečujemo z dvema močno različnima podatkoma o blagovni menjavi Slovenije, kar sicer podrobno spremljajo v vseh pristojnih institucijah (SURS, BS, UMAR in FURS). Lani je tako slovensko mejo skupaj prešlo kar za preko 60 mrd eur blaga, kar se uradno vodi kot celotni uvoz in izvoz blaga Slovenije, tudi v vseh statističnih poročilih mednarodnih institucij. Od tega pa več kot 20 mrd eur predstavljajo posli oplemenitenja blaga, kjer je kupec in prodajalec ista pravna oseba in Banka Slovenije v plačilni bilanci tega ne izkazuje kot uvoz in izvoz. Blagovna menjava Slovenije po njenih podatkih tako znaša “le” dobrih 40 mrd eur. Zaslužek od oplemenitenja omenjenega blaga pa vodi kot prihodke od storitev, po oceni lani mogoče kakih 600 mio eur (točnih podatkov ni na voljo).

Tako bi torej lahko razumeli dokaj različne podatke o blagovni menjavi Slovenije. Ker nobena institucija v svojih poročilih podrobneje ne komentira teh razlik, se seveda dogaja, da uporabniki zelo različno tolmačijo podatke o mednarodni menjavi, odvisno kaj pač nekdo vzame v roke. Vseeno pa tudi ob dodatnih pojasnilih ostaja kar nekaj dilem za kakšne posle oplemenitenja blaga pravzaprav gre glede na to, da obseg teh  poslov pomembno spreminja našo trgovinsko bilanco.

SURS denimo objavlja tudi podatke o strukturi blaga po stopnji predelave in pred desetimi leti smo izvozili denimo za okoli 20 % blaga za široko porabo, preostali izvoz je bili pretežno blago za proizvodnjo ali investicije. Lani je bilo izvoza za široko potrošno že skoraj polovico celotnega izvoza Slovenije, ker vanj pač štejemo tudi preko 20 mrd eur zdravil, ki naj bi jih menda nekje v Sloveniji predelali iz uvoženih učinkovin. Pri tem naj bi z vso predelavo v “nov in pomembno izboljšan izdelek” zaslužili kakih 600  mio eur kot v storitveni bilanci izkazuje Banka Slovenije (okoli 2,5 % od vrednosti uvoza tega blaga).

Zanimiv je tudi podatek o količini blaga v oplemenitenju. Statistika izvoz in uvoz vseh vrst blaga evidentira vedno tudi s količinami, vendar pri teh poslih ni zaznati kakih pomembnejših količin. Iz Švice je bilo na primer uvoženo za skoraj 9 mrd eur surovin z evidentirano težo 8 priklopnikov (vsega 166 ton!).  Glede na povprečne cene blaga v teh blagovnih skupinah bi se količine lahko gibale v milijonih ton, kar seveda že logistično ni realno in upravičena je vprašanje, kako je takšna ogromna vrednost blaga šla preko Slovenije.  

V tem kontekstu je zanimiv tudi podatek, da smo lani v predelavo pripeljali za 27,5 mrd eur blaga, vrednost predelanega blaga izvoženega iz Slovenije pa je bilo za 19,5 mrd eur. To bi potem lahko razumeli, da je v Sloveniji na predelavi ostala razlika v vrednosti 8 mrd eur, torej nekje na zalogi. Kaj je v ozadju teh številk, ki so po podatkih SURS lani povzročile tudi skoraj 8 mrd eur primanjkljaja v blagovni menjavi Slovenije, seveda tudi ni pojasnil. Ker gre za tako velike številke, si jih večina bralcev niti ne predstavlja. Za primerjavo navedimo podatek, da je vrednost vseh zalog celotne slovenske industrije konec lanskega leta znašala 7,2 mrd eur.

Dilem glede teh podatkov in poslov je vsekakor veliko in mogoče kakšnih relacij pravilno ne razumemo. A dejstvo je, da naj bi Švicarsko podjetje (podjetja?) tudi iz tujih držav (Kitajske, Indije, ZDA) v Slovenijo lani pripeljala za 27,5 mrd eur blaga. To blago naj bi pri nas oplemenitilo (dodelalo, izboljšalo), potem pa nazaj v Švico prodalo za blizu 20 mrd eur (razlika blaga je verjetno ostala na zalogi). Ta ogromen, nikjer drugje evidentiran promet, je močno porušil podatke o blagovni menjavi Slovenije, tako v skupnem znesku kot tudi v trgovinskih odnosih z nekaterimi državami. Verjetno so razlogi za takšne posle, a glede na njihovo velikost in pomen za celotno gospodarsko sliko Slovenije, bi najbrž pričakovali nekaj več pojasnil s strani institucij, ki objavljajo te podatke. Da bi odgovorne osebe nastopale s poenoteno komunikacijo o mednarodni menjavi Slovenije. Najbrž ni odveč pričakovanje, da vemo ali je lani Slovenija izvozila za 42 ali za 62 mrd eur.

___________

* Izvorno objavljeno v Delu