V razpravah o podnebnih spremembah – tako v znanstvenih krogih kot v širši javnosti –prihaja do izrazitih ideoloških pristranosti. Te se pojavljajo na obeh straneh: pri tistih, ki podnebne spremembe ali vpliv človeka na podnebje zanikujejo in selektivno iščejo podatke za podporo svojim prepričanjem, ter pri tistih, ki pretirano poudarjajo najhujše scenarije in včasih spregledajo metodološke omejitve ali negotovosti ali jih namerno potencirajo. Če so nekaj časa močno prevladovale objave raziskav, ki so zanikale klimatske spremembe (o čemer sem na tem blogu večkrat pisal), se zdaj zdi, da prevladujejo objave raziskav, ki potencirajo učinke klimatskih sprememb (tak je moj vtis). Zato je pomembno, da se tudi znanstvene objave in njihove interpretacije vrednotijo kritično, pregledno in strokovno, brez ideološke poenostavitve ali politične instrumentalizacije.

Tipičen primer je članek treh raziskovalcev iz inštituta za fiziko na univerzi v Potsdamu, ki so lani v prestižni reviji Nature objavili raziskavo “The economic commitment of climate change”, ki je ugotavljala dramatične gospodarske posledice zaradi globalnega segrevanja – in sicer, da naj bi se do leta 2100 svetovni BDP lahko zmanjšal za približno 60 % v primerjavi s scenarijem brez-klimatskih sprememb. Mnoge ugledne mednarodne institucije so te ugotovitve vzele zelo resno in jih vgradile v svoje projekcije, scenarije in stresne teste. Problem pa je bil, da so bili podatki v analizi uporabljeni napačno (ali manipulativno) in da ko so avtorji v poskusu, da bi upoštevali številne kritike, naredili ponovne ocene, niso več dobili smiselnih (ali željenih) rezultatov (uradno je bilo rečeno, da bi bili potrebni popravki preveliki in da to ne bi bil več enak članek). Članek je bil prejšnji teden uradno umaknjen iz objave v Nature (še vedno pa je dostopen na spletni strani).

Znanstveniki oziroma raziskovalci smo vsi podvrženi subjektivnosti. Vsak je podvržen določenemu pogledu na svet, ideologiji, čustvom, materialnim spodbudam ali drugim pristranostim. Objektivna znanost ne obstaja. Lepota znanosti pa je, da raziskovalci pazimo eden na drugega, smo kritični do ugotovitev drugih analiz in na koncu običajno prevlada tista teorija ali empirična ugotovitev, ki je v dolgih letih prestala test kritičnega preverjanja.

V nadaljevanju je povzeto dogajanje v zvezi z omenjenim člankom, njegovo uporabo in razlogi za njegov umik. Da se izognem lastni subjektivnosti, sem naročil GPT-ju, da sam naredi povzetek tega dogajanja. Kar seveda še ne pomeni, da je ta povzetek objektiven, saj so modeli UI toliko subjektivni, kot so subjektivni podatki, na katerih so bili naučeni in kot so bili nastavljeni algoritmi za njihovo interpretacijo. *

1. Kaj je članek v Nature ugotavljal?

Aprila 2024 je bil v reviji Nature objavljen članek “The economic commitment of climate change” (Kotz, Levermann, Wenz). Avtorji so na podatkih iz približno 1.600 svetovnih regij ocenjevali, kako spremembe temperature in padavin vplivajo na gospodarsko rast. Ugotovili so, da je svetovno gospodarstvo zaradi že dosečenega segrevanja “zaklenjeno” v okoli 19-odstotno zmanjšanje dohodka v naslednjih 26 letih, ne glede na prihodnje emisije, v primerjavi s scenarijem brez podnebnih sprememb. (Nature)

Na tej osnovi in ob predpostavkah o rasti BDP so novinarji in komentatorji izračunali, da bi lahko to pomenilo okoli 38 bilijonov USD (trillion) letne izgube do leta 2049, ter da bi se do leta 2100 svetovni BDP lahko zmanjšal za približno 60-odstotkov v primerjavi s scenarijem “brez-klimatskih sprememb”. (washingtonstand.com) Te številke so bile v medijih pogosto povzete kot dramatičen dokaz, da bodo gospodarske posledice podnebnih sprememb izjemno velike in da so stroški neukrepanja mnogo večji od stroškov blaženja podnebnih sprememb.

2. Kako so bile ugotovitve uporabljene v drugih institucijah?

Rezultati članka so hitro vplivali na podnebne scenarije, ki jih uporabljajo centralne banke in regulatorji. Omrežje Network for Greening the Financial System (NGFS) je v svojih scenarijih Phase V uvedlo novo t. i. “damage function”, ki je neposredno temeljila na oceni gospodarske škode iz članka Kotz et al. (2024). (ngfs.net)

Ta funkcija je bila vključena v makroekonomske modele (npr. NiGEM, REMIND-MAgPIE), ki jih centralne banke uporabljajo za stresne teste podnebnih tveganj. Rezultat so bile bistveno višje ocenjene gospodarske izgube zaradi fizičnih podnebnih tveganj kot v prejšnjih iteracijah scenarijev – pri nekaterih interpretacijah približno trikrat višje izgube do sredine in konca stoletja v primerjavi s starejšimi ocenami NGFS. (CEPR)

Ko so se poleti 2024 pojavile prve resne akademske kritike (“Matters Arising”), je NGFS k svojim scenarijem dodal opozorilo/disclaimer, da je temeljna študija predmet razprave, a je damage function še vedno ostala v uporabi v Phase V. (ngfs.net)

3. Umik članka in razlogi za umik

Decembra 2025 je Nature objavila uradno “Retraction Note” in članek je bil umaknjen. Avtorji so sami zaprosili za umik. V rektrakcijski noti so navedeni glavni razlogi: (Nature)

• rezultati so se izkazali za zelo občutljive na podatke ene države (Uzbekistan);
• v podatkih za Uzbekistan za obdobje 1995–1999 so bile nepravilnosti, povezne s prehodom med statističnimi bazami, kar je močno vplivalo na ocene;
• dodatno je bilo opozorjeno, da je treba bolje obravnavati prostorsko avtokorelacijo (medsebojno povezanost regij), kar vpliva na intervale negotovosti;
• po popravku podatkov in dodatnih testih so avtorji ugotovili, da bi bili potrebni preobsežni popravki, tako da članek ne bi bil več enaka študija – zato so ocenili, da je umik primernejši od zgolj nove korekcije.

Že prej, julija 2024, je bila v Nature objavljena korekcija, ker so bile nekatere vrednosti v preglednici napačno zapisane kot decimalke namesto odstotkov, kar je vplivalo na predstavitev rezultatov, čeprav ne na osnovno kvalitativno sporočilo. (Retraction Watch) Kasnejše podrobnejše preverjanje pa je pokazalo, da so težave globlje od zgolj tipkarske napake.

4. Kako so se odzvale institucije, ki so članek uporabljale?

Po rektrakciji je NGFS objavil posebno izjavo, v kateri priznava, da Phase V dolgoročnih scenarijev temelji na funkciji škode, izpeljani iz Kotz et al. (2024), ter da je bil ta članek zdaj umaknjen. V isti izjavi NGFS poudarja, da bodo uporabniki scenarijev obveščeni o omejitvah, da bodo prizadete serije (spremenljivke, ki temeljijo na t. i. “Kotz-Wenz” damage function) ustrezno označene in da bo v naslednji fazi scenarijev model prilagojen. (ngfs.net)

Na kratko: članek je pomembno vplival na javno razpravo in na uradne scenarije centralnih bank, saj je močno zvišal ocenjene gospodarske stroške podnebnih sprememb. Kasneje se je izkazalo, da so bile nekatere ključne ocene občutljive na napake v podatkih in metodologiji, zato je bil članek umaknjen, NGFS in druge institucije pa so prisiljene ponovno ovrednotiti svoje modele in scenarije, ki so se na ta članek naslanjali.

_________

* Moja navodila GPT-ju za ta komentar so bila: »Preveri zapise na spletu in napiši komentar o tem, kaj je objavljen članek ugotavljal, kako so te ugotovitve uporabile druge institucije za svoje napovedi in prilagoditve in zakaj je bil članek umaknjen.«