Dve zadnji sliki, povezani z avtomobilsko proizvodnjo. Prva slika kaže odločitev Volkswagna, da bo električne avtomobile v celoti razvijal in proizvajal na Kitajskem – “Made in China, for Europe”. Ker so stroški razvoja za polovico nižji. (več v članku v Financial Timesu)

“In China, we can now run software, hardware, and full-vehicle validation processes in parallel, shorten decision loops, and bring innovations to maturity much faster.”

VW plans to reduce the headcount at its German factories by 35,000 by 2030.

VW says it can halve EV development costs with ‘Made in China’ car

Druga slika kaže enormno razvojno in proizvodno učinkovitost BYD, ki postaja standard kitajske avtomobilske industrije. Bere se kot reklama: 45 patentov na dan, čas sestavljanja 51 sekund. Toda če ste na drugi strani, zaposleni v evropski avtomobilski industriji, bodisi pri glavnih proizvajalcih ali pri njihovih dobaviteljih, vam ta “reklama” zamrzne kri v žilah. Ob tej organizaciji in učinkovitosti evropska avtomobilska industrija nima več zelo dolge prihodnosti. Tudi če pade zahteva glede prepovedi proizvodnje avtomobilov z notranjim izgorevanjem do leta 2035.

Nadaljujte z branjem→

Za razumevanje pomena teh besed (glejte spodnji članek) je seveda treba vedeti, kakšna strateška osebnost je bil George F. Kennan. 

Kennan je bil eden najvplivnejših ameriških diplomatov in strateških mislecev 20. stoletja. Najbolj znan je kot arhitekt politike zadrževalne strategije (containment), ki je temeljila na ideji, da je treba širjenje sovjetskega vpliva omejiti z dolgoročno, premišljeno in vztrajno politično ter gospodarsko močjo Zahoda. Svoj znameniti »Long Telegram« (1946) in članek “The Sources of Soviet Conduct” (članek je bil prvotno objavljen anonimno v reviji Foreign Affairs julija 1947 pod psevdonimom “X”, vendar je bilo avtorstvo hitro razkrito in je postalo splošno znano) je napisal v času, ko je bilo v ZDA veliko nejasnosti glede namer Sovjetske zveze. Kennan je v teh analizah opozoril, da ni nevarnosti neposredne vojaške agresije po Evropi, temveč dolgoročne, politično-ideološke ekspanzije Sovjetske zveze, ki jo je mogoče omejiti s stabilnimi institucijami, močnimi ekonomijami in strateško potrpežljivostjo. S tem je postavil intelektualne temelje hladne vojne.

Njegova vizija je bila bistveno bolj zadržana, diplomatska in realistično uravnotežena kot kasnejši militarizirani pristopi ameriške zunanje politike. Kennan je opozarjal proti pretiranemu širjenju ameriških obveznosti in bil ostro kritičen do širitve Nata in je svaril, da bo premik ameriške vojaške infrastrukture proti ruskim mejam ustvaril odpor in konflikt, ne pa varnosti. Kljub temu da mnogi njegovi predlogi niso bili v celoti upoštevani, je pustil globoko zapuščino kot mislec, ki je zagovarjal strateško zmernost, razumevanje zgodovinskega in kulturnega konteksta in primat diplomacije pred silo. Zgodovina ga pogosto potrjuje kot enega najpronicljivejših in najdaljnovidnejših geopolitičnih analitikov svojega časa.

George Kennan je že v devetdesetih letih postal eden najostrejših kritikov odločitve ZDA, da razširijo Nato proti vzhodu, še posebej na območja nekdanje sovjetske sfere. Širitev je označil kot “najbolj usodno napako ameriške politike po hladni vojni”. Opozarjal je, da bo Rusija to razumela kot strateško grožnjo, ne glede na to, kdo vodi Kremelj, in da bo Zahod s tem sprožil ravno tiste napetosti, pred katerimi naj bi Nato ščitil. Kennan je poudarjal, da bi moral biti cilj povojne politike integrirati Rusijo v evropsko varnostno arhitekturo, ne pa jo izolirati in potiskati v defenzivo. Menil je, da bo širitev Nata spodkopala demokratične sile v Rusiji, okrepila nacionalistične ter varnostno-vojaške kroge in dolgoročno destabilizirala odnose med Vzhodom in Zahodom. Današnji konflikti in geopolitične napetosti pogosto potrjujejo njegovo svarilo ter njegov status izjemno daljnovidnega geopolitičnega misleca.

Tako vprašanje Piersa Morgana in še bolj odgovor Jeffreya Sachsa sta na mestu. Resnično bi bilo treba kaznovati velike države in Izrael za njihov mednarodni kriminal.

To vprašanje in odgovor imata samo eno napako: kdo bo to naredil oziroma kdo bi to sploh lahko naredil? In tukaj se skriva catch: nekatere države so “prevelike”, so preveč močne, da bi jih lahko kdo kaznoval. Kdo si upa kaznovati ZDA? Kdo si upa kaznovati Izrael (pod ameriško in židovsko zaščito)? Kdo lahko kaznuje Rusijo? (upajo si že, toda ali jo efektivno res lahko kaznujejo?) Kdo si upa kaznovati Kitajsko? (kar je pravkar demonstrirala)

Torej, ali bo Rusija kaznovana za njen zločin nad Ukrajino? Ja, tako, kot so bile ZDA kaznovane za svoj zločin nad Irakom, Libijo, Afganistanom itd. in tako, ko bo Izrael kaznovan za svoj genocid nad Plalestinci.

Arla has ended the Bovaer trial in the UK, just after massive problems appeared in Denmark. But what bovine stupidity led to Bovaer being introduced in the first place? 

Bovaer is a product of the Net Zero cult that has seen UK FIRES call for beef and lamb to eliminated by 2050. Of course they want to reduce methane emissions as well as CO2. 

The CCC have been less draconian. They want meat consumption to fall 35% by 2050 compared to 2019 and a 38% cut in the number of cattle and sheep, despite acknowledging methane emissions are already 62% lower than 1990 levels.

But the whole idea of cutting methane emissions from ruminant livestock is mistaken because of the cattle-grazing cycle, which sees CH4 oxidising to CO2 which is absorbed by grass during photosynthesis and eaten by cattle again.

Nadaljujte z branjem→

Medtem ko ima predsednik Zelenski (predsednik s pretečenim rokom trajanja, ki noče razpisati novih volitev) težave z zadnjim ameriškim predlogom glede mirne rešitve vojne v Ukrajini in medtem ko ga evropski politiki iz varne razdalje in toplih foteljev spodbujajo naj nadaljuje vojno, naj z njihovo moralno podporo (kajti finančne več ne morejo zagotoviti) še naprej ugrablja mlade fante na ulicah in jih pošilja neposredno v mesoreznico na fronti, se nihče ne vpraša, kaj o tem sporazumu mislijo Ukrajinci. Kaj o tem misli “narod”.

Morda zato, ker – Zelenski in hrabri evropski politiki iz varne razdalje – vedo, kako o tem razmišljajo Ukrajinci. Kot je pokazala zadnja raziskava Gallup iz julija letos, si skoraj 70 % Ukrajincev želi pogajanj o končanju vojne z Rusijo. Leta 2022 je več kot 70 % Ukrajincev želelo nadaljevati vojno z Rusijo, tri leta kasneje si to želi le še manj kot četrtina.

Nadaljujte z branjem→

Imperij jim je izročil truplo Ukrajine, Evropa pa je rekla »hvala«. Brez uradne pritožbe. Le eno besedo: mitigate (blaženje). Po Nord Streamu, po milijonih razseljenih, po tem ko so deindustrializirali lastno prebivalstvo, so preveč brez hrbtenice, da bi Trumpu sploh rekli »ne«. To je pogrebni sprevod za EU, ki jo vodijo strahopetci.

Ta mirovni načrt, Trumpov načrt, je cirkus. A kot vsi dobri cirkusi ima svoj namen: preusmeriti pozornost, medtem ko se pravi nastop odvija drugje. Washington je opravil z Ukrajino. Popolni preokret h Kitajski se je že začel. Ostalo je le še to, da gnijoči ostanek tega propadlega proxy-vojnega projekta odvržejo Evropi v naročje ter pustijo Londonu in EU, da še naprej igrata, kot da imata kakšno težo.

In predvidljivo, patetično, to breme sprejemata – kot ubogljivi uradniki, v kakršne sta se prelevila. Brez strategije. Brez suverenosti. Le pogojni refleks ubogljivosti in »mitigacije«. To ni naša beseda… prihaja neposredno iz Politica.

Da, mitigirati sporazum. To je bila beseda, na katero se je evropska elita soglasno usedla – ne »upreti se«, ne »nasprotovati«, ne »izzvati«. Mitigirati. Beseda, ki sodi v pravne učbenike, ne v geopolitiko. Besedišče birokracije, ki upravlja lastni zaton. Celina, ki je nekoč določala svetovni red, se danes sprašuje, kako vljudno lahko popravlja robove lastne kapitulacije.

Stiskajo se v Johannesburgu in izdajajo izjave o »zaskrbljenosti«, medtem ko jim Trump s pljunkom v obraz postavlja roke in ultimate. Mi uživamo ob tem. In temu pravijo diplomacija. Nasmehnejo se, medtem ko z njihovim dostojanstvom briše tla. In resnica je: to so si zaslužili. Vsako ponižujočo sekundo.

Nadaljujte z branjem→

Izjemna priredba. V filmu “Belo se pere na devetdeset”. Brez solz ne bo šlo, se bojim.

Politične fantazije

Nadaljujte z branjem→

UKRAINE CAN’T SURVIVE WITHOUT PEACE

The hysteria you are seeing today on X is being fueled by warmongers – and for money.

All of them sit in comfortable European cities in cozy homes and, over a glass of wine or coffee, write pompous posts about how Ukraine does not need peace and how Ukrainians must keep duying.

They remain silent about the corruption involving Zelensky’s friends which lead us to the deaths of people.

These warmongers – foreign activists, “journalists”, edtitors of Soros media and just brainwashed people deserve nothing sacred.

They do not think about the soldiers in the trenches or the Ukrainians who have lost their homes.

They think about payments for their newspaper publications, where they work, and plan their future around the income from the war – a war in which real people are dying.

This is the height of inhumanity and demonism.

There is no other way to describe it.

Anyone who today writes that Ukraine should not accept the peace plan –  that is pure devilry.

Oleksandr Dubinsky

Member of Parliament of Ukriane,

political prisoner of  Zelensky, 24 months in prison for posts like this.

Medtem ko so se nemške vlade hrabro borile s travmami zelenih, zapirale jedrske elektrarne, namesto tega kurile drag in umazan premog, masivno subvencionirale vetrnice in pognale cene elektrike v nebo in medtem ko so hrabro prepovedale nemški izvoz v Rusijo in se odpovedale uvozu ruskega plina in nafte…., so domačo industrijo poslale v spiralo smrti. Industrijska proizvodnja je danes na ravni, kjer je bila leta 2005.