Francoski Le Monde objavlja kratek intervju z Nicolasom Guilloujem, francoskim sodnikom Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ki so ga ZDA sankcionirale, potem ko je sodišče odobrilo izdajo nalogov za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Yoava Gallanta zaradi vojnih zločinov v Gazi. Sankcije, prvotno ustvarjene za boj proti terorizmu, trgovini z mamili in hudim kršitvam človekovih pravic, so zdaj razširjene na šest sodnikov in tri tožilce ICC, vključno z glavnim tožilcem Karimom Khanom. Guillou, ki zaradi postopkov ne komentira vsebine primerov, opozarja, da sankcije močno vplivajo na njegovo delo in osebno življenje ter poziva evropske oblasti, naj uporabijo mehanizme za zaščito evropskih državljanov pred zunanjimi političnimi pritiski.

Guillou pojasnjuje, da sankcije močno presegajo prepoved vstopa v ZDA. Izključujejo ga iz dostopa do storitev ameriških podjetij, kar vodi v zapiranje računov na platformah, kot so Amazon, PayPal in Airbnb, ter celo v preklic hotelskih rezervacij v Evropi. Najhujše pa so posledice na finančnem področju, saj številne banke – tudi neameriške – zapirajo račune sankcioniranim osebam, medtem ko transakcije v ameriških dolarjih ali prek ameriških plačilnih sistemov postanejo nemogoče. Ker imajo Visa, Mastercard in American Express v Evropi skoraj popoln monopol, sankcionirani posameznik čez noč ostane brez bančne kartice in brez dostopa do osnovnih storitev, kar ustvarja trajen občutek nemoči in pritiska, namenjenega zastraševanju sodnikov.

Kljub temu Guillou poudarja, da ostajajo sodniki ICC zavezani svoji prisegi in neodvisnemu izvrševanju pravice. Sodišče nadaljuje preiskave po vsem svetu, tudi v Ukrajini, Palestini, Afganistanu, na Filipinih, v Libiji, Maliju in Demokratični republiki Kongo. Pred decembrskim zasedanjem 125 držav članic v Haagu sodnik poudarja, da bo vpliv ameriških sankcij odvisen predvsem od odziva vlad – ali bodo zaščitile institucijo, njene dobavitelje in osebje, ali pa bodo popustile političnim pritiskom. Napadi na ICC, opozarja, v resnici pomenijo utišanje žrtev vojnih zločinov in hudih kršitev človekovih pravic.

Guillou poziva evropske vlade k večji suverenosti na digitalnem in finančnem področju, denimo z uporabo evropskega “blokirnega statuta”, ki lahko omeji vpliv sankcij tretjih držav. Po njegovih besedah je napad na ICC del širšega globalnega spopada med državami, ki verjamejo, da mora biti oblast podrejena pravu, in tistimi, ki želijo pravo podrediti moči. Meni, da se po desetletjih napredka multilateralizma znova vračajo imperialne logike, za katere je mednarodno kazensko pravosodje ovira. Kljub temu ostaja optimističen, saj je povpraševanje po pravičnosti po svetu izjemno in predstavlja temelj, na katerem je ICC sploh nastal.