Od Bidnove floskule “nič o Ukrajini brez Ukrajine” in od evropske floskule, da je “predpogoj za začetek mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino, da se Rusija umakne iz zasedenih ozemelj“, smo prišli v fazo trdega realizma, ki sem ga napovedoval že od začetka aprila 2022 po britansko-ameriški sabotaži mirovnega sporazume med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu – in sicer, da bo vsak naslednji predlog sporazuma z ruske strani bistveno bolj neugoden za Ukrajino. No, po treh letih in pol nesmiselne vojne, se počasi in zagotovo pomikamo v to smer. Danes Ukrajina in EU prosita za začetek pogajanj z Rusijo, vendar ju slednja ignorira. O Ukrajini se pogovarja le z Washingtonom.

Zadnji predlog rusko-ameriškega sporazuma o Ukrajini (sic!) v 28 točkah, pri nastajanju katerega ukrajinski predstavniki spet niso sodelovali, predvideva, kot piše Financial Times, zelo velike koncesije za Ukrajino. Koncesije, ki so enake kapitulaciji Ukrajine.

Ameriški predsednik Donald Trump in njegovi predstavniki naj bi skupaj z visokimi ruskimi uradniki oblikovali osnutek novega mirovnega načrta za končanje vojne v Ukrajini. Načrt naj bi Kijevu nalagal zelo obsežne koncesije, zaradi česar so v ukrajinski vladi sproženi resni pomisleki. Med ključnimi pobudniki dokumenta je Kirill Dmitrijev, vodja ruskega državnega investicijskega sklada in bližnji zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina. Načrt je v imenu Washingtona Ukrajini predstavil Trumpov posebni odposlanec Steve Witkoff, ki je v Miamiju ukrajinskim uradnikom razložil vseh 28 točk sporazuma.

Predlagani okvir mirovnega dogovora vključuje nekatere ukrepe, ki so za Ukrajino že dolgo povsem nesprejemljivi. Določal bi, da mora Ukrajina Rusiji prepustiti preostanek regije Donbas, vključno z ozemljem, ki ga trenutno nadzoruje Kijev, ter prepoloviti velikost svojih oboroženih sil. Ukrajina bi morala tudi opustiti dostop do določenih kategorij orožja, tuje vojaške sile ne bi smele biti prisotne na njenem ozemlju, ameriška vojaška pomoč pa bi se zmanjšala – vse to pa bi državo dolgoročno izpostavilo povečani ruski grožnji v prihodnosti.

Poleg ozemeljskih in varnostnih zavez predlog vključuje še politične pogoje, ki so že dolgo del ruskih zahtev: ruski jezik bi postal uradni jezik v Ukrajini, posebna pravna priznanja pa bi dobila tudi ukrajinska veja ruske pravoslavne cerkve. Več virov je osnutek označilo kot “močno nagnjen v prid Rusiji” in “priročen za Putina”. Ukrajinski uradniki, seznanjeni z dokumentom, pravijo, da načrt v svoji trenutni obliki ni sprejemljiv, saj povzema maksimalistične ruske zahteve in bi praktično pomenil izgubo suverenosti.

Politični položaj ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je oslabel zaradi škandala s korupcijo, ki zajema njegove najtesnejše sodelavce, kar je okrepilo opozicijo in sprožilo notranje trenje v njegovi stranki. To naj bi ZDA razumeli kot priložnost za pritisk na Kijev, naj sprejme manj ugodne pogoje kot prej.

Bo ta n+1 verzija rusko-ameriškega dogovora obveljala? Dvomim. Zelenski in evropska politična klika bodo naredili vse, da ga zminirajo. Toda na drugi strani se Zelenski bori za svoje politično (in osebno) preživetje in bo naredil vse, da si zagotovi imuniteto pred preganjanjem zaradi korupcije. In evropske države nimajo denarja, da bi nadaljevale financiranje te vojne. Vendar bo naslednja n+2 verzija rusko-ameriškega sporazuma, ko bo Zelenski že padel in ko bo padel še zadnji obupani poskus EU o zagotovitvi financiranja uKrajine za 2026, še slabša za Ukrajino. Ruska vojska bo vmes zasedla tudi dele štirih ostalih regij proti Dnjepru.

Med zasebnimi prodajalci nepremičnin, avtomobilov itd. velja nepisano izkustvo, da je prva ponudba običajno tudi najboljša, zato je treba imeti preklemansko dobre argumente, da je ne sprejmeš. Zelenski se tega pravila ni držal.