Darko Mulej

To ni preobrat. To je učbeniška poteza “Teza, Antiteza, Sinteza”, ki je pravkar spremenila celotno razpravo.

Bill Gates, veliki svečenik globalističnega, tehnokratskega konsenza, je pravkar zlomil svojo lastno cerkev. Njegov novi memorandum, s šokantnimi izjavami, da podnebne spremembe “ne bodo končale civilizacije” in da bi “dopustil, da se temperatura dvigne za 0,1 stopinje, da bi se znebil malarije,” ni preprosta menjava stališč. Je nekaj veliko močnejšega. Pravkar je končal podnebno vojno, kot jo poznamo, z ustvarjanjem nove, pragmatične in neverjetno močne srednje poti.

Že desetletja je ta razprava obtičala v vojni “neskladnih paradigem”. Na eni strani je “Teza”: prevladujoča **Kuhnova paradigma** IPCC in Združenih narodov. Na to gledanje na svet vpliva predvsem en parameter: **eksistencialna nevarnost**. V tej paradigmi so podnebne spremembe atomska bomba, vsi drugi pomisleki – ekonomske bolečine, energetska revščina, stroški izvajanja – pa so drugotnega pomena. To je edina “ugledna” pozicija, ki jo je mogoče zavzeti v vljudni družbi.

Na drugi strani je “Antiteza”: “heretiki”, ki izpodbijajo to paradigmo, kot so Bjorn Lomborg, Judith Curry in Michael Shellenberger. To stališče usmerja en sam nasprotni parameter: **gospodarska škoda in etična prioriteta**. Zanje so *politike* tiste, ki so prava škoda. Kot je zapisal Lomborg v svojem odzivu, je problem v resničnem svetu ta, da razvojne banke namenjajo “osupljivih 137 milijard dolarjev” za financiranje “neučinkovitega financiranja podnebnih ukrepov”, ki “ne bodo porabljeni za preprečevanje bolezni in revščine.” Antiteza trdi, da je vsiljen zeleni prehod neetična izbira.

Ta vojna je bila v političnem smislu v slepi ulici. Vse do prejšnjega tedna. Bill Gates je na bojišče stopil kot ultimativni dialektični sintetizator. Ustvaril je “Sintezo”, ki rešuje politično protislovje z **potrditvijo temeljne predpostavke obeh strani**: Tezi pravi: “Vaša znanost ima prav. Res je, in mi smo krivi.” Antitezi pa pravi: “Vaši ekonomski in stroškovno-koristni pomisleki so pravilni. Naš *odziv* je neučinkovit, napačno razporejen in neetično škoduje revnim.” On ni revolucionar; je reformator, in njegov novi evangelij je **Učinkovitost**.

Ta poteza ima izjemne politične in poslovne posledice. Premakne **Overtonovo okno**. Gates je pravkar naredil “skepticizem do politike” ugledno, na podatkih temelječo in celo *humanitarno* pozicijo. Ustvaril je ugleden “izhod v sili” za establišmentske osebnosti, ki so naveličane apokaliptične retorike. Kljub temu je ta poteza, čeprav je videti kot zmaga humanizma, utemeljena na veliki strateški opustitvi: Gates zagovarja, da bi revnim pomagali *prilagoditi* se na segrevajoči se svet, vendar je priročno tiho o dobro dokumentiranem dejstvu, da **uspešna majhna manjšina ustvari 50% emisij toplogrednih plinov.** S tem etično osredotočenost premika z uravnavanja emisij bogatih (temeljni vzrok) na financiranje tehnologije za revne (žrtve).

Gates je “kazalec smeri” za globalno filantropijo in tvegani kapital. Pravkar je izstrelil svetlečo raketo za celotni investicijski svet. Signal je jasen: nehajte pisati čeke za kampanje “ozaveščanja” in začnite pisati zajetne čeke za prilagajanje, kmetijsko učinkovitost in trdo tehnološko inovacijo, kot je njegova lastna Breakthrough Energy. Gates se ni samo pridružil novi strani. Pravkar je rekel reki kapitala, kam naj teče, na podlagi enega samega, prepričljivega vprašanja: “Kaj je najbolj učinkovita uporaba enega dolarja za preprečevanje človeškega trpljenja?”

__________

Opomba: Napisano ob asistenci Gemini 2.5