Democracy Shield je pobuda Evropske komisije, predstavljena leta 2024 kot del širšega evropskega okvira za zaščito demokratičnih procesov pred domnevnimi tujimi informacijskimi manipulacijami, dezinformacijami in izzivi, ki jih prinaša umetna inteligenca. Projekt je pripravila Evropska komisija v sodelovanju z različnimi evropskimi agencijami, akademskimi centri in nevladnimi organizacijami, njegova uradna vloga pa je krepitev odpornosti EU pred zunanjimi vplivi na demokratične volitve in javno razpravo. Kljub temu številni kritiki – med njimi Norman Lewis – opozarjajo, da gre za instrument, ki presega namen zaščite demokracije in predstavlja obliko sistematičnega upravljanja informacijskega prostora v EU. Democracy Shield je bil javno objavljen kot ključni element evropske strategije za leto 2024 in vključuje tako zakonodajne kot nezakonodajne ukrepe, usmerjene v digitalne platforme, medije, izobraževalni sektor in državljane.
Norman Lewis je v analizi, objavljeni pred nekaj dnevi, seciral ta nov Ursulin mehanizem in ugotovil, da dejanski cilj tega Ursulinega mehanizma ni zavarovanje demokracije, temveč zaščita Evropske komisije pred političnim nezadovoljstvom evropskih državljanov. Za razliko od zgolj orwellijanske cenzure obstoječe javne diskusije Ursulin “demokratični ščit” prek prediktivnih algoritmov umetne inteligence prinaša preemptivno kontrolo bodočega narativa. Enostavno rečeno, želi preprečiti, da bi v Evropi sploh vzniknila diskusija o nekaterih temah. Ursula je glede totalitarizma naredila velik korak naprej od tega, kar je dopuščala domišljija Orwella v 1948.
Spodaj je kratek povzetek dokumenta.
Lewis pravi, da je Democracy Shield mehanizem, ki je zasnovan precej širše, kot je predstavljeno javnosti. Čeprav se pobuda sklicuje na zaščito volitev in demokratičnih institucij pred zunanjimi grožnjami, Lewis opozarja, da njen dejanski cilj ni zavarovanje demokracije, temveč zaščita Evropske komisije pred političnim nezadovoljstvom evropskih državljanov. Democracy Shield tako po njegovem ne služi kot obrambni zid pred vplivi iz tujine, ampak kot politični ščit, ki zmanjšuje demokratično odgovornost evropskih institucij.
Lewis trdi, da pobuda radikalno preoblikuje temeljne demokratične pojme. Koncepti, kot so odpornost, pluralnost, zaupanje in neodvisnost, so v okviru Democracy Shield redefinirani kot razlog za razširjeno regulacijo političnega govora in nadzor nad informacijami. Evropska komisija naj bi si prizadevala ustvariti koordiniran, centraliziran informacijski sistem, ki deluje kot »operacijski sistem resnice«: ta določa, katere informacije so dovoljene in kako jih je treba prikazati državljanom, s čimer se bistveno omejuje svoboda javne razprave.
You must be logged in to post a comment.