Včeraj se je nekdo na twitterju obregnil ob našo analizo glede optimalnega elektroenergetskega sistema za Slovenijo z naslednjim “argumentom”:
“Te raziskave bi morale biti odprtokodne, podatki in kalkulacije bi morali biti dostopni na GitHub ali kje drugje. Potem bi videli, ali imajo kakšen smisel in če jih zaženemo za 10 let nazaj smiselno napovejo stanje sedaj.
Zase vem, da bom v kakšnem letu samozadosten, elektriko iz omrežja bom potreboval tri mesece pozimi in še to zelo malo. Dovolj bi bil tudi agregat, ampak recimo da to bolj onesnažuje.
Če bo takih več, te kalkulacije gotovo ne bodo imele nobenega smisla.”
Napotil sem ga, naj umetno inteligenco (UI) povpraša o primernosti njegovega predloga in stroških:
“Kolikšen del porabe elektrike bi v Sloveniji pokrili v 2024, če bi vse individualne hiše opremili s sončno elektrarno z baterijo dvojne kapacitete sončne elektrarne? Koliko bi stal tak elektroenergetski sistem v 80 letih (po cenah iz 2024)? Upoštevaj, da se poraba električne energije do leta 2050 podvoji. Pri tem ob stroških zamenjave sončnih panelov in baterij ob koncu življenjske dobe upoštevaj stroške slabšega profila cene PV (nizkih cen podnevi, višjih ponoči), stroške nadgradnje omrežja (omrežnina), stroške regulacije, stroške rezervnih kapacitet, stroške degradacije baterij, stroške uvoza nadomestne elektrike ali plina za proizvodnjo elektrike v času peak loada in v času kurilne sezone, stroške razgradnje panelov in baterij. Upoštevaj tudi ali je tak sistem (sončna elektrarna + baterija) primeren za velike industrijske obrate. Nato to opcijo primerjaj z opcijo izgradnje jedrske elektrarne (s kapaciteto 1200 MW) in upoštevaj vse stroške v obdobju 80 let. Pripravi primerjalno tabelo.
Tudi jaz sem vprašal oba modela UI, ki ju največ uporabljam, in dobil odgovore, ki jih objavljam v nadaljevanju. Kot lahko vidite, oba modela pritrjujeta našim izračunom. Itak. Številke so nekoliko nižje (ker ta UI generirana sistema nista optimizirana, ne upoštevata obstoječih kapacitet in ker uporabljata drugačne predpostavke glede cen plina in elektrike, pa tudi med seboj se razlikujeta glede predpostavk), ampak razmerja med obema konceptoma so enaka kot v naših izračunih.
Ta dva odgovora UI služita zgolj kot ilustracija za to, zakaj s strešnimi sončnimi elektrarnami, tudi če bi jih dali na vseh 450 tisoč hiš v Sloveniji in opremili z baterijami dvojne kapacitete, ne bi mogli resneje pokriti porabe po elektriki in zakaj to ne more biti neka resna opcija (niti finančno, niti glede obsega pokritja porabe in niti glede zmožnosti pokrivanja potreb industrije in energetskega prehoda).
DeepSeek takole zaključuje svojo analizo:
Jedrska elektrarna ostaja ekonomično boljša izbira tudi ob podvojitvi porabe, z 2,9-krat nižjimi skupnimi stroški in 3,2-krat večjo pokritostjo porabe. Sončna opcija postaja še manj ugodna ob večji porabi zaradi eksponentne rasti stroškov rezervnih kapacitet in uvoza.
Optimalna rešitev za Slovenijo bi verjetno bila kombinacija jedrske elektrarne kot osnovnega vira s komplementarnimi obnovljivimi viri in pametnim upravljanjem povpraševanja.
ChatGPT pa končuje tako:
-
Energijsko: množična strešna PV na hišah (tudi z baterijami) lahko pokrije ogromen del letne porabe (≈ 40–50 %), a ne zanesljivo pozimi brez uvoza/rezerv.
-
Finančno: pri 80-letnem horizontu strošek baterij (več ciklov zamenjav) in uvoza/rezerv naredi “vse-hiše PV+baterije” bistveno dražjo od jedrske opcije za enako zanesljivo energijo.
-
Industrija: potrebuje stanovitno kapaciteto; PV+baterije (hišni red velikosti) ni primerna kot primarni vir.
Problem je, ker nekateri, ki ne mislijo dlje od svoje lastne hiše, tovrstne nebuloze širijo in problem je, da tovrstni posamezniki zasedajo tudi nekatere ključne položaje v tej državi. Energetika je preveč resna zadeva, da bi jo prepustili šank filozofom.
Nadaljujte z branjem→
You must be logged in to post a comment.